Novice

Ne glede na to, ali letos potujete v bližnje ali oddaljene kraje, je dobro potovati brez odvečne prtljage. Za vas smo preizkusili nekaj superzoom objektivov, ki vam lahko prihranijo kar nekaj prostora.

Fotografiranje je lahko prava muka. Če raziskujete mesto, tavate po podeželju ali potujete na drugo stran sveta, boste s težko torbo fotoaparatov, objektivov in pripomočkov kar kmalu čutili breme. Ali ne bi bilo lepo, če bi lahko imeli napreden nadzor in kakovost fotografije sistemske kamere, ne da s seboj tovorite veliko zbirko opreme? Tukaj vam lahko pomagajo superzoom objektivi. Omogočajo standardne in telefoto zmogljivosti v enem samem, prostorsko varčnem paketu – vendar ne gre le za minimiziranje velikosti in teže opreme. Superzoomi so že dolgo priljubljeni zaradi svoje vsestranskosti. Dobro je, da se lahko odzovete hitro, ko se pojavi priložnost za posnetek, in spreminjate vidni kot od širokega do dolgo goriščnega in povsod vmes zgolj z gibom zapestja. V celoti se boste izognili frustracijam zamujenih priložnosti za fotografiranje, ko bi morali menjati objektiv. Dodatna prednost digitalne dobe je, da lahko, namesto da bi morali pogosto menjati leče na kameri, močnbo zmanjšate tveganje, da prah in umazanija prideta v stik s senzorjem za svetlobo. To zlasti velja za sistemske aparate z izmenljivimi objektivi, kjer je senzor izpostavljen med menjavanjem objektiva, ne pa skrit za ogledalom in zgradbo zaslonke.

KAKO PREIZKUŠAMO OBJEKTIVE – NASVETI, KI JIM LAHKO ZAUPATE
Naši preizkusi objektivov temeljijo na dvostopenjskem procesu. Najprej izvedemo laboratorijske preiskave, fotografiramo dve preizkusni karti pod nadzorovanimi svetlobnimi pogoji. Rezultate nato obdelamo z Imatest Master, tako da lahko kvantificiramo optično zmogljivost z upoštevanjem ostrine, barvne aberacije in popačenja. Splošna kakovost se oceni na sredini, robu in v kotih fotografije. Za terenske raziskave uporabimo vsakega od objektivov pod zelo različnimi notranjimi in zunanjimi svetlobnimi pogoji. Splošno rokovanje je preverjeno, skupaj z gladkostjo in natančnostjo ostrenja in obročev za ostrenje ter delovanjem vseh stikal in gumbov. Preverjamo tudi hitrost in natančnost samodejnih sistemov za ostrenje (AF), skupaj z delovanjem popolnega ročnega ostrenja, kjer je na voljo. Učinkovitost optičnih stabilizacijskih sistemov, kjer so, preverjamo s postopnim zmanjševanjem hitrosti zaklopa med fotografiranjem iz roke. Dokončno ocenimo posebnosti, kakovost izdelave, kakovost fotografije in vrednost v razmerju s ceno.

TEKMECI
1. Canon eF-S 18–200 mm,  f/3,5–5,6 iS – precej težka, stara zverina Canon_2752B002_EF_S_18_200mm_f_3_5_5_6_IS_582444
Samodejno ostrenje je dovolj hitro za električni motorni sistem in v našem preizkusu je stabilizator omogočil tristopenjsko podaljšanje časa zaklopa. Ostrina je podpovprečna skozi ves razpon goriščnic, vendar ni nobenega večjega upada kakovosti pri telefoto legi. Sodčkasta deformacija pri širokih kotih je najbolj opazna od vseh, slabše je le pri Tamronu 16–300 mm, ki nudi širši vidni kot

2. Nikon AF-S DX 18–300 mm, f/3,5–6,3G eD VR – novejši, manjši in preprostejšinikon_2216_af_s_dx_18_300mm_f_3_5_5_6g_1045736
Kljub trem ED- elementom (Extra-low Dispersion) je barvni razklon drugi najslabši v skupini. Za odpravo barvnih resic poskrbijo vsaj popravki znotraj novejših in sodobnih Nikon SLR-fotoaparatov, med slikanjem v PEG-načinu ali pri obdelavi datotek RAW v Nikonovem programu v računalniku. Ostrina je dobra pri širokem do srednjem zoomu, vendar močno upade na dolgem koncu. Ravni popačenja so precej povprečne.

3.  Olympus M. Zuiko Digital ED, 14–150 mm f/4–5,6 II – majhen, lahek, a močanOlympus-14-150mm-f4-5.6-II-lens
Olympus konkurenčni objektiv Panasonic MFT premaga v ostrini pri širokem kotu in srednjih nastavitvah zooma, vendar izgubi na ostrini na dolgem koncu. Raven ostrine je podpovprečna, vendar sta razklon barv in popačenje povsem odsotna na OM-D E-M1, ki smo ga uporabili v raziskavi. Pri telefoto položaju se je vgrajena stabilizacija v fotoaparatu, ki je nudila izboljšanje za dve stopnji, izkazala za manj učinkovito kot optični stabilizator Panasonicovega objektiva.

4. Panasonic Lumix G 14–140 mm, f/3,5–5,6 ASPH Power OIS – najkrajši in najlažji objektiv v preizkusuH_FS14140E_k_front_slant
Na sredini razdalje zooma ostrina upade, vendar je precej dobra na obeh koncih. Ostrina v ročnih telefoto posnetkih je izboljšana zaradi optičnega stabilizatorja, ki posnetke izboljša za tri in pol stopnje. Preskusi z našega OM-D E-M1 so razkrili nekoliko bolj opazna popačenja kot pri Olympusu, a dobro nadzorovana z minimalnimi barvnimi aberacijami.

5. Sigma 18–200 mm f/3,5–6,3 DC, macro OS HSm | C – povsem majhna stvarcasigma-18-200mm-f3-5-6-3-dc-macro-os-hsm-c
S pomočjo štirih SLF-elementov (posebej nizko disperzijskih) je barvna aberacija močno omejena, bolje kot pri večini objektivov formata APS-C. Optični stabilizator je prav tako precej učinkovit in ponuja izboljšavo, enako približno trem stopnjam na izvedbi za  Nikon in Canon. Ostrina je nadpovprečna  na telefoto koncu in konsistentna skozi  ostale goriščnice.

6. Sigma 18–300 nm  F/3,5–6,3 DC, macro OS HSm | C – korak navzgor v velikosti in kakovostiSigma-18-300mm-f-3.5-6.3-DC-Macro-OS-HSM-Lens
Naše testiranje razkriva, da je nova Sigma 18–300 mm najostrejši objektiv na širokih do srednjih nastavitvah zooma in ostaja ostrejša od konkurence na daljših goriščnih razdaljah med 150 in 300 mm (kjer to omogočajo ostali objektivi). Razklon barv je dobro omejen in popačenja so manj opazna kot pri Canonovih, Nikonovih in Tamronovih objektivih APS-C-formata.

7. Tamron 14–150 mm, F/3,5–5,8 Di III – prvi med neodvisnimi4276
Je najmanj impresiven objektiv v vsej skupini po ostrini na obeh koncih zooma, vendar je ostrina na srednji nastavitvi zooma znatno boljša kot pri Panasonicovem MFT-objektivu. Aberacije so bolj opazne kot pri ostalih MFT-objektivih, vendar je manj izbočenja kot pri Panasonicovem objektivu pri 14-mm goriščni razdalji.

8. Tamron 16–300 mm F/3,5–6,3 Di II, VC PZD Macro – prvi po razponu zoomaTamron-16-300mm-f3.5-6.3G-Di-II-VC-PZD-Macro-lens
Šibkost ekstra širokega vpadnega kota je, da je izbočenje pri minimalni razdalji zooma močnejše kot pri kateremkoli drugem objektivu v skupini, čeprav je le malo slabše kot pri objektivih Canon ali Nikon. Ima najvišjo raven barvnih aberacij od vseh leč v skupini, medtem ko je ostrina manj impresivna kot pri Sigmah na vseh goriščnih razdaljah, ki jih nudijo.

Več o testu objektivov pa si lahko preberete v številki 77.