Fotograf Ivan Bliznetsov se loteva številnih projektov, v katerih domišljijski svet izživi v fotografskem mediju. Ko je pred časom iskal primerne fotografije za najavo delavnice na temo domišljijskega portreta, je v arhivu »odkril« projekt Lepotica in zver. Pravi, da je nastal marca 2015 v njegovem studiu in da mu je še posebej ljub zato, ker jasno prikazuje, kako lahko v postprodukciji z nekaj iznajdljivosti in seveda ogromno znanja svoje ideje poustvariš na končni fotografiji. Za sodelovanje je zaprosil fotografskega prijatelja Tiborja Goloba, ki se je preizkusil v vlogi zveri, lepotico je našel v Anji Jenko iz Kopra. Seveda ne bi šlo brez pomoči vizažistke ter oblačil, ki so mu jih posodili iz fundusa ljubljanske operne hiše. Fotografiranje v studiu na Tbilisijski je bilo v minimalističnem slogu; pred enobarvnim ozadjem, s premišljeno izbrano osvetlitvijo in z občasno pomočjo ventilatorja, ki je mršil lase lepotici. Nastala je množica na prvi pogled rahlo nenavadnih posnetkov; preveč običajnih, premalo dramatičnih, da bi gledalec lahko iz njih razbral vso dinamiko in bolečino ene od najlepših ljubezenskih zgodb. A le na prvi pogled, kajti sledil je še drugi, nič manj pomemben del: urejanje posnetkov v Photoshopu. Dolgočasno enobarvno ozadje je v postprodukciji zamenjalo nočno nebo z nekaj zvezdami in gledalec hitro dobi vtis, da lunina svetloba s strani mehča skrivnostnost in temačnost posnetka.
INTERVJU – Barbara Gregurič Silič
Njeno ustvarjanje je razpeto med dokumentarno ulično in inscenirano fotografijo, kjer prevladujejo portreti otrok. Kolekcijo 30 fotografij, s katero si je lani pri Fotografski zvezi Slovenije prislužila naziv mojstrica fotografije, si obiskovalci trenutno lahko ogledajo v Mariboru. Podobe otrok v času so na ogled v galeriji RRRudolf vse do 10. marca, in kljub temu, da je to že sedma samostojna razstava, je zanjo nekaj posebnega. »Prvič razstavljam v rodnem Mariboru,« se nasmeje in Štajerko v njej prepoznaš po nekaj besedah, čeprav je že več kot pol življenja doma v Ljubljani. Podobno, kot jo je razveselilo to vabilo, so jo ob uvrstitvi med mojstre fotografije z naročjem vrtnic presenetili tudi lastniki in sodelavci v podjetju Dr. Gorkič. A to ni bil le enkraten dogodek, fotografsko pot mikrobiologinje, ki zadnja leta opravlja delo poslovne direktorice, redno spremljajo in z njo delijo navdušenje ob vseh fotografskih uspehih. Pravi, da si brez podpore družine in prijateljev takšne poti in rasti niti v sanjah ne bi predstavljala.
INTERVJU – Selena Kuzman
Nemirna ustvarjalna želja in čut za lepoto sta jo pred dobrim desetletjem iz rodne Slovenije ponesla na šolanje na Škotsko, kjer še vedno živi in dela kot vizualna umetnica. Fotografijo, video, oblikovanje tekstilij in performans povezuje v različne projekte, v zadnjem času pa se predvsem posveča ustvarjalnim priložnostim za ponovno uporabo odpadnega tekstila in plastike, ki ni več v potrošniškem ciklu. Oblikuje predvsem unikatna oblačila in modne dodatke, reciklirani material na novo animira in ga razstavlja kot umetniške instalacije ter vodi delavnice, zasnovane kot projekte za lokalne skupnosti.
STROKOVNJAK SVETUJE – Makrofotografija
“Vrhunski makrofotograf naj bi bil običajno poznavalec tistega, kar fotografira (numizmatik, filatelist, zoolog, botanik itd.). To še zlasti velja, kadar naj bi posnetki prikazovali fotografiran predmet kar najbolj verno, in so namenjeni objavam v strokovnem slovstvu. Pomembno je predvsem pri fotografiranju živali in rastlin, ko je treba natančno poznati značilnosti vseh razvojnih stopenj organizmov. Na svojem strokovnem področju (bolezni in škodljivci rastlin) sem naletel že na mnogo napačnih poimenovanj fotografij,” pravi Milan Žolnir in v isti sapi dodaja, da makrofotografija seveda ponuja tudi neskončne možnosti umetniškega prikazovanja nenavadnih tekstur in barv, tako v živi kot tudi v mrtvi naravi. Pojem makrofotografije je torej precej ohlapen, v bistvu pa gre za to, da se objektu približamo bolj, kot to dopuščajo običajni objektivi, in tako na senzorju ustvarimo večjo sliko. V tokratni rubriki pa več o tem, kaj potrebujete za tovrstno fotografiranje in kako se lotiti dela.
FOTO TERAPIJA – FOTO SP(R)OTI
Za fotografiranje ni nikoli prepozno. Z digitalizacijo je postalo tako preprosto, da lahko že z uporabo dveh, treh gumbov narediš odličen posnetek. Izbor motivov je prepuščen posamezniku. Sam se odločaš, kaj in kako to želiš povedati drugim. Vsak od nas to zna. Fotografiraš lahko do konca življenja, to ni konjiček, ki bi se mu moral kdaj odpovedati. In vedno lahko podoživljaš občutke, ki si jih čutil v trenutku, ko si posnel fotografijo. Ne nazadnje lahko odličen posnetek narediš tudi s pametnim telefonom: najboljši aparat je vedno tisti, ki ga imaš s seboj. Vsi, ki se s fotografijo šele spogledujete ali ste na svoji poti trčili ob oviro in se sprašujete, kako naprej, oglasite se nam na info@digitalna-kamera.si. Jure Kravanja bo prav vsakomur odgovoril in svetoval, ob najbolj zanimivih vprašanjih pa razmišljal v rubriki FOTO SP(R)OTI.
PREDSTAVLJAMO – Poročna fotografa Aleks in Irena Kus
“Poročna fotografija je za naju pripovedovanje zgodbe. Je beleženje trenutkov naklonjenosti med mladoporočencema, ki ostajajo za vedno, in iskanje iskrivih pogledov med svati, ki se morda nikoli več ne srečajo. Zato meniva, da mora biti poročna fotografija vizualni zapis, ki beleži pristnost, čustva in večnost, saj je poroka edinstven dogodek. Je izkušnja, ki zaznamuje več kot le dve osebi. Ravno zato so družina in prijatelji v naših življenjih zelo pomembni. In tudi pomembna vez v pripovedovanju poročne zgodbe. Tak pristop nama nalaga še večjo odgovornost in prinaša še več zadovoljstva, saj je za naju poročna fotografija način življenja. To so v najinem delu prepoznali tudi drugi. Prejela sva že številne mednarodne nagrade in priznanja, med drugim sva bila izbrana med top 100 fotografov na svetu za leto 2020, Wedding Photojournalist Association (WPJA) naju je uvrstil na 50. mesto najboljših svetovnih fotografov v letu 2019. Najodmevnejša pa je nagrada za 2. mesto na svetu za dokumentarno poročno fotografijo 2019, ki jo podeljuje Photographers Keep it Real,” sta za Digitalno kamero pripovedovala Aleks in Irena Kus.
V novi številki vas čaka še obširna Testna cona, v kateri smo preizkušali fotoaparat Nikon D780, objektive za fotoaparate Nikon Z ter Sigmo 24-70mm za Sonyja, serijo treh naprav Kodak Smile, stabilizator GoXtreme GX1, video studio iz škatle My studio in pasove Hyperion. Preglejte še fotografije bralcev v rubriki Nepozabno in Irene Gregorc v rubriki Portfelj bralca, spoznajte delo Canonovega ambasadorja Michaela Nicka Nicholsa in v FotoNovicah poiščite vse tisto, kar vas zanima – vsekakor pa preglejte tudi ideje za fotografiranje, ki jih prinašata rubriki Foto delavnica ter Mala šola kreativne fotografije, ter nasvete o makrofotografiji v rubriki Strokovnjak svetuje in tem, kako se lotiti fotografiranja panoram, v Digitalni akademiji.
Prijetno branje!