utrinki s fotopotepa: SLIKOVITA POLETNA PROVANSA

“Nepregledna polja še posebej nežno vijolično cvetočih nasadov sivke, sončnice, grčaste oljke, vitke ciprese, valovi pšeničnih polj, majhne vasice na gričih, mlini na veter, soline, riževa polja, peščene plaže … posebna krajina, izjemna raznolikost, posebni ljudje. To je Provansa, regija na jugovzhodu Francije, ki jo obdajajo Italija, reka Rona in Sredozemsko morje. Je ena najbolj sanjskih francoskih pokrajin, ki zaradi svoje lepote vseskozi privablja številne umetnike, da se tu opajajo z bleščečo mediteransko svetlobo, sinjino neba in vonjem sivke. Vincent van Gogh je s svojimi slikami prinesel pokrajini francoskega juga nesmrtno slavo. Tudi drugi slikarji in v zadnjem času mnogi svetovno znani fotografi podležejo čarom te čudovite pokrajine. Vsak kraj ima svojo posebnost, vsako obzidje svojo zgodbo, vsako polje svoje barve.”

Kratko in jedrnato o slikovitosti krajine, ki jo obiščemo vsako leto ob istem času, v najbolj intenzivnem razcvetu sivke. Letos smo lahko prvič spremljali tudi proces žetve. Omamno aromatični oblaček se je dotaknil naših čutov že kakšen kilometer stran od polja, ki so ga pravkar želi. Pravzaprav smo popotovanje že začeli z izjemnimi francoskimi vonjavami – ustavili smo se v svetovno znani parfumeriji Fragonard in si temeljito ogledali romantično vasico Eze, od koder sega razgled širom znamenite Azurne obale.

Življenje na planoti Valensole je v času sivkinega razcveta prav posebej živahno, s številnimi obiskovalci, ki prihajajo z vseh kontinentov občudovat rahlo valovita sivkina polja. Naužili smo se jih v jutranjih in popoldnaskih svetlobah, raziskali nekaj stranskih cest in tudi tam, presenetljivo, srečali kakšen s turisti napolnjen avtobus. Sredi sivkinih polj smo z milnimi in šampanjčevimi mehurčki proslavili Emilov okrogli praznik, za portretne fotografske užitke med sivkinimi linijami pa je poskrbela sopotnica Urša, ki nam je prav lepo pozirala v oblekah kreatorke Maje Štamol.

Pomik na jug. Radi se ustavimo na naravni razgledni ploščadi na mesto Gordes (mimogrede: letos ni nikomur odphnilo klobuka), potem pa se spustimo v odmaknjeno dolinico z znamenitim samostanom Senanque. Poletno vročino smo utišali s prijetno ohladitvijo v izvirskem Fontaine de Vaucluse. In potem še južneje, do slikovite delte reke Rone, v naravni park Camargue. Podeželski hotelček, raziskovanje neskončne močvirne pokrajine, pestre biotske raznovrstnosti, peščenih plaž, ustrezno vročega poletja, z barvami in teksturami prenapolnjenih solin in tisto, kar daje našim fotopotepom na jug Francije še poseben čar – fotografiranje kamarških konj v morski plitvini. Jutranje in večerno fotografiranje sta pustili prav posebno doživet pečat. Beli lepotci nas vsakič znova navdušujejo s svojo eleganco in radovednostjo. Vsakič komu odvežejo vezalke ali mu popravijo pričesko. Tudi tokrat so se z veseljem podružili s skupino foto firbcev in nam pričarali nekaj nepozabnih scen.

Domov smo se vračali preko čudovite alpske pokrajine, se z zajtrkom posladkali na travniku z razgledom na francosko verzijo Blejskega otoka in pomahali ledeniku v daljavi. V prtljažniku smo domov odpeljali skriti zaklad – ogromno krasnih spominov, zapisanih na spominske kartice. In v možganske vijuge. In v srca. Koliko “materiala”, ki nas bo še lep čas polnil z dobro energijo. S sopotniki smo pripravili manjšo galerijo izbranih fotografij s potepa, da lahko tudi vam pričaramo košček francoske magije.

Voici, un petit morceau de magie (KLIK na fotko):