V tiskani reviji je žal prostora le za izbor najboljših fotografij naših bralcev, zato pa vam na spletni strani lahko pokažemo vse, ki jih prejmemo v nabiralnik galerija@digitalna-kamera.si, zadeva Nepozabno. Vabljeni tudi vi, da nam pošljete svoje posnetke. Najboljši si prisluži nagrado podjetja Foto Grad.
Pa smo na morju in v hribih, v mestu in v gozdu, med žužki, mehurčki in prašniki, zehamo in ponosno poziramo, se sproščamo, delamo in sprehajamo … Skoraj ne bi mogli prejeti bolj raznolikih nepozabnih trenutkov, kot smo jih dobili tokrat. A nedvoumno imajo skupno rdečo nit: pestrost življenja! To so tisti trenutki, ki jih beležimo na svojih poteh zato, ker si preprosto zaslužijo, da jih ohranimo v spominu ali da ostanejo zamrznjeni natančno v tisti odločilni sekundi, ko je bila akcija najbolj zanimiva. Včasih so to prizori, ki jih pričaramo zato, da nam naredijo ustvarjalno veselje in zanetijo iskrico v očeh. Predstavljajte si, da fotografija ne bi obstajala in bi morali te prizore, ki jih vidite ali si jih zamislite, narisati ali naslikati na platno …
Pod drobnogled smo vzeli močan trenutek iz aktualnega časa. Fotografija Mateje Škapin povzema duh časa, ki ga občutimo vsak na svoji koži; tako posamezniki kot celotna družba. Zato fotografija izstopi med vsemi sicer krasnimi trenutki raziskovanj, potepanj in sanjarjenj. Temačen nočni ambient z redko posejanimi svetilkami. Izložbe so pod tem kotom videti kot zevajoča praznina. Kolesar. Maska, resnost in skrb v očeh. Namera, aktivnost, odnosi. Trdota presvetljenega obraza v ospredju, zdi se, da se je pravkar materializiral iz neke druge dimenzije. Ponavlja se v ozadju kot zoprn privid, nočna mora. Nadzor. DRAMA, z velikimi črkami.
Fotografija je čudovit in pravzaprav lahkoten ustvarjalni medij, čeprav se za pojmom skriva ogromna zakladnica tehnologije in veščin. Čar fotografije ni samo v tem, da lahko posnamemo realnost, ki jo vidimo, temveč ima tudi precejšen ustvarjalni potencial. Od ustvarjalca je odvisno, kako se bo zamišljene tematike lotil in kako bo nagovoril gledalca; kako bo neko dogajanje povzel in zajel v okvir fotografije. Mateja Škapin je s prizoru primerno obdelavo v črno-beli tehniki, dobro ujetim trenutkom ter zanimivim kadriranjem ustvarila nekaj več kot zgolj lahkotno ujet trenutek. Prizor je poln metafor in intenzivnosti: bolj se vanj poglobimo, več razmisleka nam ponuja.