Digitalna Kamera 113 – NePozabno

Oh, ta neskončna pestrost življenja. Z radovednostjo odpiramo vaša sporočila, koliko nepozabnih trenutkov! Vsakič izpostavimo eno fotografijo, a tokrat se bomo v duhu zaključka šolskega leta komentarja lotili po šolsko, kot to počnemo tudi v Digitalnem Foto Klubu, kadar je na sporedu komentiranje fotografij. Vsaka si zasluži svoj košček pozornosti. Ob komentiranju fotografij imamo veliko možnosti, da se naučimo kaj novega ali da na kakšno fotografijo pogledamo še iz drugega zornega kota. Vsak komentator prebira fotografijo nekoliko po svoje. In vsak avtor svoje fotografije vidi drugače, kot jih vidijo ostali opazovalci. Izkoristite to moč, ki jo imamo vsi skupaj kot velika fotografska skupnost – pocukajte kdaj za rokav kakšnega kolega fotografa in konstruktivno debatirajte o fotografijah. Ali pa se pridružite klubskim tematskim debatam v Fotoizzivih Digitalnega Foto Kluba.

Tokrat izpostavljamo odlično ujet akcijski trenutek. Zdi se kot slavospev mladostni energiji in hvalnica življenju. Navdušil nas je s svojo lahkotnostjo, odsotnostjo gravitacije, lebdenjem, neverjetno akcijo, energijo, perspektivo. Mladec v na videz izjemno lahkotni akciji lebdi nad strehami okoliških stavb. Ta pozicija nad strehami je ključna za celotno zgodbo. A ne gre le za odlično ujet trenutek, tudi oseba je lepo portretno zajeta frontalno in od spodaj. Ostrina je, kjer mora biti in dinamični razpon je pravšnji. Pretvorba v črno-belo je bila dobra odločitev. Iskrene čestitke Sandiju Strihiću, ki prejme tudi nagrado sponzorja rubrike, podjetja Foto Grad z Miklošičeve ulice v Ljubljani.

Kar nekaj motivov prihaja iz narave, ki nam je vsem neskončen vir navdiha. Andreja Cvetko je raziskovala »liliput svet«, skriti svet detajlov. Diptih dveh fotografij v kvadratnem izrezu ima odlično estetsko vrednost, s prijetnimi kremastimi odtenki iz narave in že nekoliko abstraktnimi, zelo lepo izčiščenimi in skoraj geometrijskimi oblikami, središče pozornosti pa tvorita žuželki. Fotografiji bi zlahka krasili kakšno steno. Francu Bencetu je poziral plavček; svetloba je sodelovala, saj žarek ptico prav portretno osvetljuje. Ta igra svetlobe in sence ter ostrine in mehke zamegljenosti daje fotografiji prijetno vzdušje, poševnina pa nekoliko dinamike na sicer statičnem motivu. O precejšnji dinamiki lahko govorimo pri prizoru dveh razigranih lisic, ki ju je ujela Martina Prša. Igrivi napad, skok iz zasede, brezskrbnost – človeku se kar privzdignejo kotički ustnic, tako prisrčno je ujet trenutek dveh kosmatink. Prisrčnost je prva beseda, ki človeku pade na misel tudi ob pasjem portretu, ki ga je premišljeno in iz zanimive perspektive posnela Nika Kuplenk. Fotografija izkorišča moč, ki jo imajo naši štirinožni prijatelji: oh, te neverjetno pripovedne, iskrive oči! Naravo in njene lepote so občudovali tudi Irina Kralj, Aleks Leban in Milenko Roš. Igra odsevov je neskončni vir navdihov za fotografe; pa naj bo to nenavadna optična iluzija v drobni kapljici vode ali zrcalna slika na umirjeni vodni gladini. In kako zelo pripovedno tudi pri preprostem motivu iz narave: v srcu umirajočega drevesa je zrasla nova rastlina! Binco Lomšek je navdušil preplet narave s človeško ustvarjalnostjo, romantične krivine na stolih so tiste, ki prve pritegnejo pozornost.

Dušan Šušteršič je poslal zelo zanimiv panoramski preplet treh svetov. Scena na nek način presega realnost in se zdi že absurdna, nadrealna. V plasteh se nalagajo in hkrati prepletajo 3 navidezno nezdružljive zgodbe, 3 realnosti: podeželje, smrt in urbano središče. Vzdušje je nekoliko mračno, nespodbudno. Za to je krivo vreme, ki je ponudilo medlo, neizrazito svetlobo. Dolgi format in statičnost motiva ponujata razmislek o nekakšnem razvlečenem dolgočasju in kontinuirani monotonosti, stisnjenost v ozek pas pa o omejevanju, pritisku. Vemo, kakšna usoda čaka te krave. Vemo, kaj predstavljajo stebri v ozadju. Čisto zadaj je mestno mravljišče. V ospredju slike je gnoj. In tukaj se razmišljanje šele začne. Koliko simbolike lahko potegnete iz te intrigantne panorame. Ljudje so gradniki zgodb in prostori so gradniki vzdušij. Marjan Gresl je te gradnike prepletel v zanimivo črno-belo grafiko, polno vzorcev, tekstur, površin, struktur. In znotraj tega geometričnega sveta se zgodi človek. Majhen, na robu. Podoba ne vzbuja optimizma in k temu doda svoje nabor sivin. Odtujenost ali ukradli so nam klasiko je zelo pripovedno kot naslov fotografije pripisal avtor. Fotografije ne potrebujejo naslovov, a marsikdaj dober naslov odlično dopolni sliko. Ljudje smo vizualna bitja, a radi imamo tudi besede. Komunikacija je večplasten, kompleksen pojav. Tu in tam je dovolj, da se posvetimo obrazu osebe, pa bomo brez besed izvedeli vse. Na obrazu najdemo vse in še več. Prebiranje obrazov je moč portretne fotografije. Portretiranec Staneta Gortnarja se ne zdi v najboljši koži in povrhu vsega se za njim, nedefinirano, nekaj dogaja. Kakšne volje ste danes? Poiščite svojo interpretacijo zgodbe, ki stoji za tem dvojnim portretom. Ste izbrali pozitiven ali negativen pridih? Fotografije velikokrat povedo več o fotografu kot pa o zgodbah na njih. In interpretacije fotografij povedo več o opazovalcih kot pa o fotografiji in fotografu. Dobrodošli v čudovitem svetu relativnosti!