4.-30. julij 2018
Fotogalerija STOLP, Židovska ulica 6, Maribor
Razstava fotografij Kultura oceana mladega fotografskega umetnika Erika Emeršiča
Erik Emeršič; rojen leta 1990 v Mariboru, je diplomirani oblikovalec vizualnih komunikacij in trenutno končuje magistrski progam oblikovanje vizualnih komunikacij na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani, kjer je v študijskem letu 2015/2016 prejel priznanje za odlične dosežke. V letu 2018 je prejel Merit Award na natečaju Graphis New Talent Annual 2018 iz področja grafičnega oblikovanja; “Pop- up Book”. Svoja dela je do sedaj predstavil na mnogih razstavah v Sloveniji in v tujini. Trenutno živi in ustvarja v Ljubljani. (www.erikemersic.com)
Razstava Kultura oceana fotografa Erika Emeršiča prinaša nov pogled na deskanje. Umetnik si je za svoj projekt izbral dokumentarno fotografiranje subkulture deskanja na valovih, ki ne predstavlja samo šport, ampak predstavlja način življenja, ki ga je izkusil tudi fotograf. Z njim se namreč ukvarja tudi sam. Umetnik pravi, da je ocean surova narava, kjer ne moreš zmagati. Ravno ta surovost narave ga je očarala, da se je odločil svoje trenutke na deski dokumentirati skozi objektiv fotoaparata. Odločil se je prikazati tesno povezanost obalnih območij in tamkajšnjo kulturo bivanja. Slednja je namreč tesno povezana z naravo in izkoriščanjem naravnim virov, kar se kaže tudi pri samem deskanju. Njegove fotografije prikazujejo intimno doživetje umetnika z deskanjem. Črno bela tehnika z močnim kontrastom daje fotografijam dramatičnost in estetski likovni pomen, zrnatost pa v nekaterih primerih deluje kot grafika in s tem predstavi surovost narave. S fotografijami, ki so nastale tako na kopnem kot na morju, nam prikaže neponovljive trenutke, ki se zgodijo, ko se s svojim fotoaparatom spusti pod vodo in izvede t. i. »duck dive«, ali pa ko slika druge deskarje pri »jezdenju« valov. Nekaj je tudi fotografij, ki prikazujejo čudovite zlome valov ter pri tem ustvarjajo izven zemeljske abstraktne kontraste. Umetnik se je lotil tudi dokumentarnega fotografiranja deskarjev, ki so ravno prišli iz vode. Čeprav so bili mokri in zadihani, so izkazovali ravno tisti čar kulture deskanja, ki je umetnika tako zelo privlačil. Deskarji kot subjekt so namreč prikazovali vračanje v realnost, ki je bila na oceanu pri deskanju zabrisana. Njihovo poziranje z desko je bilo pristno, saj jim deska ni predstavljala predmeta. Ta ima za njih veliko sentimentalno vrednost saj je nekakšen podaljšek njihovega telesa, ki jim omogoča čarobnost deskanja. Čeprav so bili deskarji sami tujci, iz različnih predelov sveta, je bila komunikacija med njimi in fotografom sproščena, saj je bil tudi on del te deskarske subkulture, ki temelji na grajenju skupnosti in povezanosti z naravo.
Fotografije so nastale na Portugalskem, ki slovi po največjih valovih, in nam resnično prikažejo intimna doživetja deskanja na vodi. Trenutki, ki jih je fotograf ujel, so vsekakor neponovljivi, surovi, a hkrati čarobni.