Novice

Pregledna razstava članic in članov Fotokluba Maribor

Fotogalerija STOLP, Židovska ulica 6, Maribor

odprtje: 20. december 2017 ob 19.00

Člani Fotokluba Maribor se letos predstavljajo s fotografijami, ki vsebujejo elemente linij in ploskev. Njihove fotografije so narejene v črno-beli in barvni tehniki ter prikazujejo različne podobe ter motive.

V fotografiji sta linija in ploskev elementa, ki sta nerazdružljivo povezana. Z njima lahko tvorimo zapletenejše strukture.

Linija ima sposobnost, da poteka iz ene prostorske dimenzije v drugo ter pri tem ustvarja gibanje, ki zamejuje in ločuje notranji prostor od zunanjega prostora. V fotografiji ima najpomembnejšo vlogo kontrast ter izbira barve, teksture in oblike med različnimi ploskvami. Linije prav tako vzpostavljajo prostor ter imajo moč ustvariti izrazno asociacijo.

Tudi ploskev ima svojo izrazno moč, ki nastaja s pomočjo linij. Tako kot slika, je tudi fotografija ravna ploskev, ki jo omejimo s pomočjo fotoaparata. Pomemben je tudi vzorec, ki jo krasi ali pa poudarja njeno površino. Ta se lahko ponavlja in s tem vzbuja pozornost gledalca ali pa podre zasnovo fotografije, s pomočjo poudarjenega in ponavljajočega se obrisa.

Proučevanje ploskev in linij ter njunih umetniških zmožnosti se je pričelo v 19. stoletju, s slikarjem Paulom Cezannejem, ki se je ukvarjal z modeliranjem barve ter ploskve ter tako postavil podlago za novo vizualno umetnost. Pomembni so tudi ekspresionistični slikarji, ki so raziskovali barvo, ploskev, psihologijo svojih sanj in pri tem pretiravali s podobami. Umetniki kot so Vincet van Gogh, Edward Munch in fauvist Henri Matisse so s svojimi barvami prispevali k nastanku abstraktne umetnosti ter bistveno vplivali na razvoj umetnosti 20. stoletja. Kubizem in fauvizem sta bili smeri, ki sta vplivali na razvoj abstrakcije in njeno ploskovitost. Pojav modernizma je tako pripomogel k razvoju vseh zvrsti umetnosti. V obdobju 21. stoletja je uveljavljenih mnogo umetniških smeri, ki se še vedno ukvarjajo s ploskvijo in linijami, s katerimi želijo svojo umetnost prikazati gledalcem ter nanje tudi vplivati.

Svetloba, luči in barve so nekaj, kar nas nenehno obdaja. Hkrati pa lahko ustvarjajo zanimive podobe linij in ploskev, pri čemer izstopajo predvsem neonske barve (Aleksander Brunčko, Gregor Salobir, Teodor Veingerl). Zanimive so tudi skupine predmetov in podob, ki skupaj ustvarjajo mavrico mozaikov sestavljenih iz različnih barvitih ploskev in linij (Gero Angleitner, Dušan Brezovnik, Bojan Hajdu, Miha Kacafura, Daniel Kodrič, Pavel Kosi, Jože Marinič, Breda Prešern, Bojan Šenet, Iztok Šumak, Branko Zorović). Takšne barvite mozaike pa lahko srečamo tudi v naravi (Breda Prešern, Petar Sabol) ter v prodajalnah s kozmetiko (Branko Koniček). Linije pa srečujemo tudi na instrumentih (Bojan Hajdu).

V naravi najdemo veliko ploskovitosti. Predvsem kadar se zazremo v neskončna polja, ki so odeta v različne odtenke zelene, rumene, rdeče in rjave barve, (Anita Kirbiš, Marjan Laznik, Rasto Pušauer, Suzana Pušauer, Petar Sabol, Oliver Tkalec, Teodor Veingerl) ali  kadar se zagledamo v sončni zahod (Anja Cigala) ter pozimi, ko se sprehodimo po ravno zapadlem snegu (Miha Kacafura). V naravi pa se poleg ploskovitosti pojavljajo tudi linije, ki so najočitnejše v vinogradih (Leon Gobec, Anita Kirbiš, Jože Marinič, Bojan Šenet), na poljih (Janja Cizelj, Suzana Pušauer, Matjaž Wiegele) ter v gozdu (Leon Gobec, Almira Čatović). Kar nekaj polj in gozdov pa zaznamujejo vijugaste oblike ceste, ki naravo razdelijo na dva dela (Boris Černi, Dušan Gajšek, Marjan Laznik, Rasto Pušauer). V naravnem okolju so prisotni objekti, katerih oblika poudarja ploskovitost narave ter skupaj ustvarjajo zanimive linije (Anja Cigala, Polona Marolt, Rasto Pušauer). Veliko linij ustvarjajo tudi električni kabli, na katerih se najpogosteje nahajajo drobne ptice (Anja Cigala, Gorazd I. Gumzej, Bojan Šenet). Podobe ravnih črt so prav tako prisotne na grobiščih (Breda Prešern).

Fotografi namenjajo svojo pozornost tudi mestni arhitekturi. Prehodi za pešce ter črte na cestah, so pravzaprav linije, s katerimi se ljudje srečujemo vsak dan (Gero Angleitner, Anja Cigala,  Miha Kacafura, Zdravko Kokanović, Teodor Veingerl, Branko Zorović). Vsakodnevno pa srečujemo linije železnic (Miha Kacafura, Matjaž Wiegele), mostov (Jože Marinič), dvigal (Gorazd I. Gumzej) ter morja, ki nam ponujajo na ogled podobe svojih linij in ploskovitosti (Dušan Gajšek, Polona Marolt).

Na fotografsko podobo arhitekturnih objektov ima vpliv svetloba, ki igra pomembno vlogo pri igri linij in ploskev. Z njo se je ukvarjala večina fotografov. Nekateri med njimi so želeli poudariti ploskovitost in geometrijo posameznih zgradb (Dušan Brezovnik, Zdenko Frangez, Pavel Kosi, Branimir Ritonja, Iztok Šumak, RastaVrečko), veliko jih je to ploskovitost poudarilo z odsevi v objektih (Gero Angleitner, Iztok Kobal, Pavel Kosi, Maja Modrinjak, Breda Prešern, Bojan Šenet, Rasta Vrečko, Aleš Ziberna, Branko Zorović), drugi pa so se osredotočili na linije, ki so krasile posamezne zgradbe in objekte (Bosiljka Ambrož, Gero Angleitner, Dušan Brezovnik, Janja Cizelj, Zdenko Frange, Dušan Gajšek, Mateja Glavica, Leon Gobec, Bojan Hajdu, Iztok Kobal, Zdravko Kokanović, Pavel Kosi, Polona Marolt, Sutana Pušauer, Branimir Ritonja, Bojan Šenet, Domen Ulbl, Rasta Vrečko, Matjaž Wiegele, Teodor Weingerl, Aleš Ziberna, Branko Zorović). Nekatere fotografije so nastale tudi na gradbiščih, kjer se prav tako nahajajo linije in ploskve vseh oblik (Bosiljka Ambrož, Daniel Kodrič, Zdravko Kokanović, Matjaž Melenšek, Maja Modrinjak). Navdih za fotografije so bili tudi različni gradbeni elementi iz kovine in lesa (Daniel Kodrič, Srdan Mohorič). Nekaj avtorjev pa je navdih poiskalo v črno-belem minimalizmu linij in ploskev (Bojan Hajdu, Saša Kos, Gregor Salobir).

Fotografi niso pozabili niti na človeško figuro, ki jo predstavlja ženski akt na črno-beli fotografiji. Slednji je umeščen v prostor, ki ga obdaja arhitektura (Gorazd I. Gumzej, Marjan Laznik, Sandra Povžun, Maja Šivec).

Izbrani motivi fotografij prikazujejo raznovrstnost linij in ploskev, ki se nahajajo v našem prostoru, neposredno ob nas. Včasih gre za detajle, zanimivo igro svetlobe in senc ali barvo, ki nas nezavedno pritegnejo. Na razstavi je zelo težko izpostaviti posamezne fotografije, saj je vsaka zase posebna in edinstvena, vse skupaj pa tvorijo prečudovito celoto.

Več informacij: http://www.galerijastolp.com/news/linje-in-ploskve-letna-razstava-clanov-fotokluba-maribor/