Fotogalerija STOLP, Židovska ul. 6, Maribor
Otvoritev 20. oktobra 2017 ob 18.00. Razstava fotografij Arven Šakti Kralj Szomi bo na ogled do 19. novembra.
Skozi ogledalo
Variacije št. 2 na temo Alice, junakinje Lewisa Carrolla
“Let’s pretend we’re kings and queens!” Pretvarjajmo se, da smo kralji in kraljice, je želela Alice povabiti k igri svojo sestro. Ta je bila natančna in ji je oporekala: ”Saj sva le dve!” Alice je v bujni domišljiji odvrnila, da si sestrica lahko izbere, katera kraljica želi biti, ona, Alice, pa da bo “vsi ostali”. Ja, v otroštvu smo lahko bili vse in vsi, če smo le imeli dovolj domišljije in hrabrosti. Otroštvo, čas igre, čas domišljije in nagajivosti, čas nedolžnosti in nežnosti, čas malih hudobij pa tudi čas malih žalosti, razočaranja in strahu; čas skrivanja in iskanja, čas teme in luči, čas pretvarjanja in iskanja resnice, čas … In v svojem otroštvu je bila Alice, junakinja Lewisa Carrolla, hrabra deklica z veliko domišljije.
Razstava Čudežna dežela v okviru akcije Likovni kritiki izbirajo (leta 2016 v Cankarjevem domu v Ljubljani) je bilo enkratno fotografsko delo in predhodnica projekta V deželi ogledal ali, drugače povedano, projekt V deželi ogledal je logična posledica predhodnega projekta Čudežna dežela. Carrollovo neklasično pravljico Alica v čudežni deželi je Arven Šakti leta 2016 interpretirala in predstavila v obliki velike fotomontaže, ki nas je popeljala v svet deklic, v svet njihovih želja in sanjarjenja, ob tem je našla travme in frustracije, na koncu pa naletela na vse tisto, kar je naloženo v nezavednem, kjer ni pozabe, kjer nič ne izgine, kjer se vse zapisuje in ostaja. A se zna kdaj pa kdaj razkriti v naših sanjah kot neverjetna pokrajina ali fantastično doživetje. Carroll je svojo Alice spremljal prav po takšnih sanjskih pokrajinah in fantastičnih/fantazijskih doživetjih in generacijam deklic, deklet in žensk pomagal skozi lastne neizživete, potlačene sanje, jim omogočil pobeg v čudežno deželo ali pa jim dal možnost, da se odkradejo skozi “želatino” ogledala v zrcalni svet. In kaj deklice, dekleta in ženske tam čaka? Kot da je v zrcalnem svetu vse isto, pa vendar je drugače! Razkrije se nesimetričen, nepopoln svet, pogosto izmaličen, spreobrnjen tako v podobi kot dejanjih in tudi vrednotah. Odraščanje pomeni mučno soočanje s tem svetom, ki ni popoln, ni pravičen in ni lep. In hkrati bi lahko bil vse to – pravičen in lep, dober in toleranten –, če bi človeštvo le našlo dovolj moči in volje za dobra dejanja. Carroll je vse to vedel in se zato v svojih pripovedih umaknil v svet logike, zagonetnih ugank, navideznih nesmislov, humorja in fantazije.
V projektu V deželi ogledal nas Arven Šakti sooča z deklicami, ki gledajo svet, gledajo nas in mi jim vračamo pogled. Ko se soočimo z njimi, njihovo radovednostjo, iskanjem poti in smisla, z njihovim strahom in korajžo, postanemo del njihovega sveta, povabijo nas v svojo igro; igro, ki jim pomaga pri razumevanju tega sveta. Koraki današnjih deklic skozi zrcalo v sprevrnjeni svet odraslih se na prvi pogled zdijo težji in kompleksnejši, kot so bili v Carrollovem času, saj se je v teh 150 letih svet korenito spremenil, ponekod na boljše, na marsikaterem področju pa na slabše. Odraščanje danes ni nič lažje, kot je bilo nekoč. Svet interneta in družbenih omrežij je ena izmed “zrcalnih slik” naše družbe, ki lahko nežno mlado dušo še kako prizadene. Tudi v najhujši obliki, kot so t. i. sovražni facebook profili, ki jih sošolke ustvarijo za vse tiste, ki so drugačne od njih, občutljivejše, pametne, nadarjene in morda ne povsem prilagodljive za ta kruti svet. In, ja, tudi otroci znajo biti kruti!
Prehod iz otroštva v svet odraslih je dolg proces spoprijemanja s stvarnostjo, je čas nove, otrokom še neznane socializacije, ki je drugačna od tiste družinske in majhnega kroga prijateljčkov. Arven Šakti je svoje deklice popeljala v deželo ogledal (v svet sprevrnjene zrcalne slike) s pomočjo gradnikov zgodbe: šahovnica, zajec, stol, knjiga, praznina …, ki imajo močan simbolni pomen in ki ga vsaka gledalka/gledalec lahko razume po svoje, v sobesedju bodisi Carrollove pravljice bodisi sodobnih dogodkov in navad. Arven Šakti premišljeno kadrira, montira in postavlja zgodbo v prostor in čas. Tudi tokrat so deklice osrednji motiv. Vendar tokrat v zrcalnih podobah dežele spomina, ki počasi drsi skozi membrano, kot da bi bile podobe udeležene v procesu osmoze, “družbene osmoze”.
Vesna Teržan, umetnostna zgodovinarka
Arven Šakti Kralj Szomi (1974, Kranj) je diplomantka umetnostne prakse in sodobne kritiške teorije (Goldsmiths College, University of London), univ. dipl. oblikovalka vizualnih komunikacij in magistrica umetnosti (ALUO UL). V slovenskem kulturnem prostoru deluje kot univerzitetna predavateljica, članica strokovnih žirij in komisij ter prevajalka strokovnih besedil o umetnosti in oblikovanju iz slovenskega v angleški jezik. Kot vizualno umetnico jo poznamo predvsem po črno-belih insceniranih fotografijah prostorov otroštva ter po zunanjem metaforičnem soočanju z osebnimi in kolektivnimi spomini, pogosto postavljenimi v jukstapozicijo. Njena barvna vernakularna fotografija predstavlja podobe, ki so skrajno domače in intimne, dvoumne, a asociativne, ter temeljijo na subtilnem podvajanju motivov in pomenov. Njena dela se redno uvrščajo na odmevne samostojne in izbrane skupinske razstave doma in v tujini. V zadnjem triletnem obdobju je sodelovala na 30 tovrstnih razstavah, med drugim: Betekintés/V pogledu, Gönczi Galéria, Zalaegerszeg (HU); Fascino 3/4 – Doppelgänger/Spirit Double, Centralna postaja, Maribor; Pogled 8 – Pogled na slovensko umetnost doma in po svetu, Galerija Božidar Jakac, Kostanjevica na Krki; Üres vagy tele/Prazno ali polno, Slovenski kulturni center, Szentgotthárd, (HU); Sichtbar/In View, Fotogalerie Gmünd, Künstlerstadt Gmünd in Kärnten (AT); Glej, ne glej, Kibela, Maribor; Vmesni prostor – Refleksija čipke v sodobnih umetniških vizualnih praksah, Loški muzej Škofja Loka, Inside Out III – Dvojice, Fotonični trenutki 2016, Ljubljana; Brezčasna Ofelija, Mala galerija, Cankarjev dom, Ljubljana; Čudežna dežela, Likovni kritiki izbirajo, Cankarjev dom, Ljubljana … Od leta 2004 je članica stanovskega združenja umetnikov ZDSLU. Od istega leta deluje kot fotografinja s statusom na podlagi kriterijev izjemnosti Ministrstva za kulturo RS.