50-MILIMETRSKI IZZIV
Ljudje smo nagnjeni k predalčkanju in tudi v fotografskem svetu se med sabo namensko ali podzavestno zlagamo v kategorije, pa naj bo to na podlagi izkušenj, znanja, motivike, znamke opreme, tipa opreme itd. Med uporabniki različnih znamk opreme v šaljivem tonu včasih potekajo pravcate »borbe«, medtem ko pri določenih vrstah opreme zlahka komu nadenemo nalepko »posebnež«. Ta predalček vas bo doletel, če za ustvarjanje uporabljate na primer le analogno opremo, morda le starodobne objektive, tehnike s samih začetkov fotografije, le določen tip fiksnega objektiva, lomografijo, vse s fiksnim flešem, vse z določenim filtrom – in še marsikaj bi se našlo. Izbrana foto oprema lahko intenzivno prispeva k oblikovanju fotografskega sloga in prav v tem je njen čar. Vsak naprednejši foto ustvarjalec teži k oblikovanju svojega, edinstvenega razpoznavnega sloga.
Spomnim se klubskih debat, ki sem jih spremljala še kot čista začetnica. Na enem od srečanj se je z navdušenjem govorilo o t.i. slogu uličnega fotografa, ki za svoje ustvarjanje uporablja le 50-milimetrski objektiv. Ideja me nekako ni ogrela, zoom objektivi so se mi zdeli veliko uporabnejši. S kančkom kilometrine so se mi na to temo odprla nova obzorja. Izziv izpred let je v meni zorel kar nekaj časa, preden je padel na plodna tla. Februarja se mi je obetalo kar nekaj pustno-karnevalskih dogodkov in na vse sem se odpravila z enim objektivom. Vse te dogodke sem v prejšnjih letih že izdatno dokumentirala in to mi je bilo v uteho – če bi slučajno obžalovala svojo odločitev. Pa je nisem! Vajena težkega nahrbtnika raznovrstne foto opreme z goriščnicami od ultra širokih 10 mm do oddaljenih 600 mm (ker nikoli ne veš, kaj bo prišlo prav in ker sem zaljubljena v oba ekstrema perspektive), sem se z majhno foto torbo počutila prav lahkotno in osvobojeno.
Karnevalske Benetke v jutranjih meglicah. Canon EOS R3 + RF50mm F1.2 L USM, vse pri najbolj odprti zaslonki F1.2, ki z mehkobo bokeja še poudari meglen učinek.
ZA ZAČETNIKE: KAJ JE (FIKSNA) GORIŠČNICA
Goriščnica (ali goriščna razdalja) je razdalja med optičnim središčem objektiva in točko, kjer se svetlobni žarki iz neskončnosti zberejo v ostro sliko. Označujemo jo s črko »f« in merimo v milimetrih. Nazorno je zapisana na ohišju vsakega objektiva.
Goriščnica določa stopnjo povečave in vidni kot objektiva. Krajša goriščnica prinaša širši vidni kot. Daljša prinaša večjo povečavo, a manjši vidni kot. Vidni kot pa je tisti, ki riše različne perspektive. Ultra širokih 10 mm omogoča izjemno poudarjeno prostorsko perspektivo, pri 600 mm teleobjektivu pa precej ozek vidni kot riše t.i. zbito perspektivo.
Poznamo dva tipa objektivov – fiksne in vario (zoom) objektive. Pri fiksnih objektivih goriščnice ne moremo spreminjati – ves čas je enaka. Zoom objektivi pa omogočajo, da z izbiro različnih goriščnic spreminjamo vidni kot in povečavo.
PREDNOSTI IN SLABOSTI FIKSNIH OBJEKTIVOV
Objektivom s fiksno goriščnico poenostavljeno pravimo »fiksni objektivi«. Najpogosteje v foto torbah najdemo objektive s »klasičnimi« goriščnicami 35 mm, 50 mm ali 85 mm, čeprav je nabor precej širok. Zoom objektivi imajo kompleksnejšo notranjo sestavo, zato so običajno večji in težji od primerljivih fiksnih objektivov. S fiksnimi objektivi se lažje dosega bolj odprto zaslonko, zato so v povprečju bolj svetlobno zmogljivi od zoom objektivov. Manjša velikost in teža ter boljše optične zmogljivosti so karakteristike, ki jim prinašajo prednost pred zoom objektivi. Dobro prepriča tudi čar mamljivega bokeja ob najbolj odprti zaslonki in nekateri objektivi ponujajo za njih značilen, poseben učinek zamegljenega ozadja. Marsikdo prav zaradi tega prisega na fiksne objektive. Naj opozorim, da fiksni objektivi daljših goriščnic, ki imajo zares dovršene svetlobne zmogljivosti, ne spadajo več v kategorijo ultra lahke opreme. Fiksni teleobjektivi najboljših svetlobnih zmogljivosti so svojevrstna težka kategorija. Kompleksnejši sestavi in večje leče prinašajo tudi večjo težo. Fiksni objektivi, sploh tisti z daljšo goriščnico, so primernejši za razmere, ko nam je vnaprej jasno, kaj in kako bomo fotografirali. Za popotne namene ali spremenljivo motiviko fotografi veliko raje posegajo po zoom objektivih, ki prinašajo veliko večjo fleksibilnost in olajšajo kadriranje motivov. Portretiranje, ulična fotografija in reportaža so žanri, ki se jih največkrat lotevamo s fiksnimi objektivi, saj načeloma prinašajo tudi večjo kakovost slike. Sodobna tehnologija sicer prinaša odlične karakteristike pri obeh tipih objektivov in v praksi je najpogosteje cena tista, ki je usodna za izbiro fotografovega orodja.
Če ima objektiv fiksno goriščnico, fotograf za zumiranje uporablja svoje noge. Portret od blizu zahteva od fotografa, da vstopi v intimni prostor portretiranca, za zajem velike skupinske fotografije pa se mora primerno oddaljiti od motiva.
ZAKAJ 50 MILIMETROV
Človeško oko ima precej širok vidni kot, a celotnega polja ne zaznavamo enako ostro. Največjo ostrino zaznavamo v vidnem kotu do 60 stopinj, v širšem kotu pa se fokus izgublja. Periferni vid sicer ni oster, omogoča pa nam zaznavanje širše okolice in posledično reagiranje nanjo. Objektivi z goriščnico med 35 in 50 mm so blizu temu, kar človeško oko dojema kot naravni pogled. 50 mm objektiv ponuja vidni kot 39,6 stopinj horizontalno, 27 stopinj vertikalno in 46 stopinj diagonalno, prijel pa se je kot nekakšen »standard« za običajen človeški pogled. Goriščnice, ki jih ves čas omenjam, se nanašajo na opremo v kategoriji klasičnega polnega formata (oz. 35 mm). Na fotoaparatu z APS-C senzorjem ima 50 mm objektiv enak vidni kot kakor 80 mm objektiv na fotoaparatu polnega formata.
CANON RF50mm F1.2 L USM
Karnevalski čas sem dokumentirala s fotaparatom Canon EOS R6 in objektivom RF50mm F1.2 L USM. Sprva sem ga nataknila na Canon EOS R3, a mi je kombinacija z dobro poznanim manjšim modelom prinesla okretnejše rokovanje v karnevalski gneči.
Canon RF50mm F1.2 L USM je prispel na trg konec leta 2020 in je svetlobno zmogljivejša, kakovostnejša in precej večja različica približno enako starega modela Canon RF50mm F1.8 STM. Manjši model tehta 160g in meri 69 x 40mm, večji model pa 950g in 90 x 108mm – kar precejšnja razlika. Tudi cenovna razlika je impresivna, saj svetlobno zmogljivejši model nosi več kot desetkratnik cene manjšega modela.
Zaslonka F1.2 je hkrati tudi najširša zaslonka v Canonovi zbirki RF objektivov (najdemo jo še pri modelu Canon RF85mm F1.2 L USM). Prinaša izjemno svetlobno zmogljivost, profesionalno kakovost slike ter možnost izjemno majhne globinske ostrine in odličnega bokeja. Objektiv je zaščiten pred vdorom prahu in vlage. Sestavljen je iz 15 elementov v 9 skupinah, ki med drugim omogočajo manj optičnih fenomenov pri fotografiranju proti svetlobi. Za izjemno mehek boke skrbi 10 lopatic zaslonke. Najmanjša razdalja ostrenja je 0,4 m. Premer za filtre je 77 mm. Na ohišju sta dva obroča (za ostrenje in kontrolni obroč) ter dve stikali (preklop iz samodejnega na ročno ostrenje ter omejitev razdalje ostrenja).
Odlična zaslonka F1.2 omogoča ustvarjanje fotografij z majhno globinsko ostrino in mehkim bokejem v ozadju. Tudi v protisvetlobi nastajajo mehki svetlobni učinki. 50-milimetrska goriščnica je odlična za izdelavo fotoreportaže, saj omogoča portretiranje od blizu ali zajem akcijskih trenutkov od dlje. Posneto na obronkih Goričkega, pustni torek.
Razlika med popolnoma odprto zaslonko F1.2 (1/4000, ISO100) in do konca zaprto zaslonko F16 (1/80, ISO400) pri fotografiranju proti soncu.
UPORABNIŠKA IZKUŠNJA
Začetna negotovost, kako se bo obneslo fotografiranje z enim samim fiksnim objektivom se je kmalu razblinila. Objektiv ponuja odlične svetlobne zmogljivosti, zaslonka F1.2 je res mamljiva, ponuja odličen boke, ostrenje je brezhibno hitro in fotografije so odlične ostrine. Iz tehničnega in uporabnega vidika vse v presežnikih, z veseljem bi objektiv dodala v svojo foto torbo in ga še večkrat uporabila.
V družbi foto kolegov se je na temo fotografiranja s fiksnim objektivom pojavljala predvsem ena dilema: omejene možnosti kadriranja. Odsotnost zuma zna biti nekoliko strašljiva, saj določenih motivov preprosto ne moreš zajeti z dovolj širokim kotom ali jih enostavno hitro približati. S fiksno goriščnico sem se zelo hitro spoprijateljila in kadriranje mi ni predstavljalo posebnih težav. Kompozicijski izzivi so prisotni vedno, povsod in z vsako opremo. Izurjeno oko se hitro odloči, kako bo uokvirilo motiv in obrezalo fotografijo. Bistvo je, da ujameš pravi trenutek in pri kadriranju poiščeš balans. Obstajajo pravila, kako obrezujemo fotografije s portreti oz. ljudmi – oz. bolj priporočila, kje jih ni dobro rezati.
Pri fotografiranju karnevalske reportaže mi je bil objektiv v ustvarjalni užitek. Za portretiranje in podobne dogodke bi ga z veseljem še uporabila kot edini objektiv. Ker pa se ukvarjam z različnimi fotografskimi žanri in motiviko, se seveda ne bom odrekla izjemni prostorski perspektivi ultra širokokotnega objektiva ali meni tako zelo ljubi zbiti perspektivi teleobjektiva. Veseli me, da imamo na razpolago tako širno paleto različnih orodij!
Objektiv omogoča hitro in natančno ostrenje, v ozadju pa pričara svojstven, izjemno mehak boke. Fašenk Markovci, februar 2024.
Več informacij o fotoaparatu najdete na spletni strani Canon Slovenija.
zapis in fotografije: AndreJa Ravnak