22. – 27. Maj 2016
Odločitev o odhodu na foto potep, z Digitalno kamero na Mljet, je zrasla ob prvem, popolnoma »naključnem« srečanju z urednikom omenjene revije, dva meseca pred odhodom. Bežni pogovor z Igorjem Rosino me je spodbudil in tako je sledilo preverjanje vseh možnih informacij na spletu. Lokacija, termin, program, strokovna ekipa in seveda nenazadnje tudi cena. Slednja je bila za tako obsežno vsebino in program, več kot ugodna (osnovne tečaje sem opravila, kljub temu da sem bila »fotobrucka«), zato sem brez večjih pomislekov naredila prvi korak v smer (ljubiteljske) fotografinje – danes to vem.
In res, nadvse pester program 6-dnevnega potepa, nam je (po)nudil prav vse izzive. Reportažno, krajinsko, arhitekturno, modno, studijsko, portretno fotografijo, delavnice jamske fotografije v povezavi z modno, light painting in še mnogo, mnogo več.
Odhod v večernih urah in prihod v zgodnjih jutranjih, me je kar nekoliko zmedel. Na fotografske počitnice sem se odpravila prvič, zato so bili občutki še toliko bolj mešani. Odločitev, da se odpravim sama, pri tem ni kaj dosti pripomogla. Toda že po prvih uricah na Mljetu sem bila – in ne pretiravam – očarana …
Čas se je v hipu ustavil, nekako ni bil več pomemben, saj Mljet s svojimi čudovitimi barvami in odtenki ne pusti ravnodušnega nikogar. Malo in veliko jezero, s svojimi presunljivimi barvami turkizno modre, zelene in še kakšne, ki jo je pač posamezno fotografsko oko zaznalo.
Zgrabila me je le želja prijeti »fotiča« v roke in ustvarjati. Slika je bila v moji glavi; barvita, globinsko izražena, pripovedujoča … Nato pa vprašanje. Kako? Saj resnično ne vem – kako? Pa sem se opogumila že prvi dan. Težko ni bilo, saj je bila spremljevalna ekipa (Igor Rosina, Albin Bezjak in Edi Masnec) več kot dostopna in pripravljena pomagati. Brez prikritega skrivanja znanja! In to je tisto, kar je bilo tako zelo novo v mojem foto svetu. Nato pa zagledam med nami še Arneta Hodaliča. Mejdun, a sanjam?! Kljub vsemu (razkrila sem že, da sem bila še popolna začetnica), Arneta pač poznamo vsi …
Omogočeno nam je bilo testiranje opreme, spoznavanje dela modela (mimogrede vrhunskega) in spremljanje dela make up artistke … mavrično … Z Arnetom smo se podali raziskovat podvodni svet velikega jezera. In to se ti ne pripeti ravno vsak dan.
Ob večerih pa druženje, izmenjava mnenj, izkušenj, komentiranje ujetih motivov, potopisna predavanja in vse to ob dobri hrani, žlahtni kapljici in veliko smeha. Za dodatek še topel sprejem in pristnost domačinov …
Bili smo fantastična ekipa. Preko dvajset »fotofrikov/fotonavdušencev«, ki smo prišli vsak s svojimi pričakovanji in vizijami in kljub vsemu, z enakim ciljem. Tega se pač ne da načrtovati. Kar zgodilo se je … Skokovita rast na fotografskem področju me je »katapultirala«. Tako danes vsak prosti trenutek namenim fotografiranju. Nepričakovan (brezplačen) dodatek foto potepa pa je neprecenljiv. Osebna rast … V mojem primeru tako ni šlo le za foto počitnice, ampak tudi za spremembo življenja. Bilo je resnično nepozabno (ne pretiravam). Spomini se večkrat »ustavijo« na Mljetu in nasmešek še danes zažari ob misli na doživete dni. Ne verjamete? Vprašajte ljudi okoli mene, to je bila prva izjava ob mojem prihodu nazaj: »Kaj za vraga pa se je tebi pripetilo?! Saj kar žariš!«