Digitalna kamera je žlahtna prijateljica pravljične Toskane. Dolga leta se že vračamo tja v vseh letnih časih in zanimivo je, da na teh potepih vedno nastajajo nekoliko drugačne fotografije. Tudi znotraj iste skupine fotografov, ki lovijo enake motive, je potem na ogled cel kup precej različnih fotografij. Vsak ima svoj “uč”, uporablja nekoliko drugačno opremo in se loti obdelave po svoje. In potem še različni letni časi – čeprav prihajamo tudi na iste lokacije, nikoli ni ponavljajoče in monotono.
Pomladna Toskana je rodovitno zelena, posejana z zaplatami rdečega maka, cvetoče detelje in živo rumeno oljčno repico. Poletna Toskana žari v zlatnini pšeničnih polj in jesenska Toskana v svoji goloti in tisočerih odtenkih zemlje, ki še zdaleč niso samo rjavi. Zimsko Toskano – pokrito v tisti kratkotrajni nekajurni sneg – pa je sila težko ujeti in nam še vedno mamljivo postavlja vsakoletni izziv. Do perfekcije v polja odeti grički so moj najljubši Toskanski motiv. Saj ne, da nimam rada simpatičnih mestec, dobre hrane in vina, ampak v Toskani zares zaživim le v pokrajini. Ker jo večinoma zajemam le s teleobjektivom, mi nikoli ne zmanjka motivov.
Izbor s tokratnega potepa je bil ujet s Sigma 60-600mm F4.5-6.3 DG OS HSM S.
Foto AndreJa