VANESSA TIVADAR: »Če rečem, da mi je bila fotografija položena v zibelko, ne pretiravam. Da sem danes fotografinja s studiem, sta delno zagotovo zaslužna moj dedek po mamini strani in mama, saj sta tlakovala pot našemu družinskemu studiu in tradiciji fotografije. Da želim tudi sama nadaljevati družinski posel in s tem ohranjati ljubezen do fotografije, mi je bilo hitro jasno. Prav zato sem se odločila, da prakso, ki sem jo dobivala ob mami že od malih nog, dopolnim še s teorijo in se vpisala v srednjo šolo za oblikovanje in fotografijo v Ljubljani ter kasneje zaključila študij fotografije na Višji strokovni šoli ŠC Srečka Kosovela v Sežani. Ko sem se med vikendi pogosto pridružila mami na fotografiranjih, največkrat so to bile prav poroke, sem opazovala njen način dela. Navdušilo me je povezovanje s strankami in njihov odziv na končne izdelke. Ko so bile med njimi tudi moje fotografije in ujeti trenutki ter ob njih zadovoljstvo strank, sem dobila potrditev, da je bila moja odločitev prava.
Želja po spoznavanju novih ljudi, druženju z njimi in njihove zgodbe, ki so ujete v moj objektiv, so tisto, kar me vedno znova navduši in kar pri svojem delu vedno znova skušam doseči. Poročna fotografija se mi poleg družinske in nosečniške zdi močno izpovedna in prav posebna, saj gre za trenutke v življenju, ki si jih par in svatje zapomnijo za vse življenje. Vsak par in s tem vsaka poroka sta drugačna in posebna, zato se pri svojem delu potrudim, da mladoporočenca najprej spoznam in poslušam njuno zgodbo. Skupaj se odločimo, kakšen način dela bi najbolj ustrezal, seveda pa zmeraj upoštevam njune želje in ideje. Kot poročna fotografinja sem tako videla in doživela veliko ljubezenskih zgodb ne le v domačem Pomurju, temveč tudi drugod po Sloveniji in celo v tujini. Ko fotografiram, se vsakič potrudim, da je na fotografiji ujet značaj in trenutek. Ponosna sem, da se lahko pohvalim s kar nekaj nagradami, tudi mednarodnimi, in sodelovanji tako z mediji kot posamezniki. A menim, da največ o fotografu in njegovem delu povedo fotografije same.«