PREIZKUSILI SMO
Canon RF 600mm F11 IS STM
Posebnež za posebne fotografe
Pred leti, ko je tehnologija brezzrcalnih aparatov šele napovedovala svoj zmagovalni pohod v svet fotografskih ustvarjalcev, smo zvedavo prebirali velike obljube obetavnih novosti. Vsi smo trzali predvsem na besede »ostrina« in »kompaktnost«. Kdo si ne želi bistveno manj teže in veličine, pa še z boljšimi zmogljivostmi? Nasmihalo se je popotnim fotografom, pohodnikom in gornikom, pravzaprav vsem, ki morajo prenašati precejšnjo težo fotografske opreme na terenu. Po nekaj letih je realnost znana – res je, precej opreme je malenkost shujšalo, tu in tam se je kakšna še poredila, najde pa se tudi segment izdelkov, ki si zaslužijo naziv »ultralahki«.
Bi lahko težkokategorni objektiv s fiksnimi 600mm padel v ultralahko kategorijo? Ne zdi se prav dosti verjetno, pa vendarle je. Canon je v serijo RF lahkotnih že nekaj časa nazaj uvrstil dva zanimivčka, ki bi po osnovni logiki morala spadati med konkretno velike, težke in drage – sta pa popolno nasprotje. Lahka, kompaktna in cenovno dostopna. Z Digitalno Kamero smo se pred kratkim potepali po Toskani in družbo nam je delal Canon RF 600mm F11 IS STM. Prav zanimivo je bilo odpreti fotografsko torbo, v kateri … ni bilo praktično nič!
Moje standardno nepogrešljivo orodje za fotografiranje pri 600mm tehta 2,7kg in se ga je prijelo ljubkovalno ime »krava«. Testni RF 600mm premore 0,225kg. Ja, prav ste prebrali. Teža je le eno izmed presenečenj. Zložen meri cca. 20 cm in gre skupaj z aparatom zlahka v vsako fotografsko torbo. Ker ljudje ne beremo navodil, so proizvajalci že pred časom opustili tiskanje debelih knjižic, ki so običajno obtičale v škatli ali romale v star papir. Če je še kje kakšen čudak, ki prebira navodila, preden se loti uporabe opreme, ima na voljo spletne različice. Priznam, tudi sama sem lenoba. Zdi se mi, da pri objektivu ne more biti nič tako zapletenega, da ga ne bi znala natakniti na aparat in vsaj osnovno uporabljati – konec koncev je tehnologija vedno prijaznejša uporabniku.
Nataknem torej RF 600mm na Canon EOS R5 in … ne dela! Pojavi se okence z obvestilom »Set the lens to the shooting position.« Kaj za … ? Kako, prosim? Tu in tam je človek pač primoran poguglati po spletu in se informirati. Da bi objektiv lahko uporabili, je potrebno notranji obroč obrniti nekoliko v levo, objektiv fizično raztegniti naprej in obroč zakleniti v desno. Ta postopek človek potem večkrat ponovi. Kar tako, za hec, ker je zabavno. Odviješ, raztegneš, priviješ. Kot repetiranje pri strelnem orožju. Ni ravno priročno za tiste, ki na hitro zasledijo kakšen motiv, objektiv pa še zložen. Izpolnjuje pa vse zahteve po kompaktnosti, ki smo si je tako želeli pri novi tehnologiji.
(foto: Canon)
Ko spoznaš, da boš pri fiksnih 600mm fotografiral tudi s fiksno zaslonko f11, postane vse skupaj še bolj nenavadno. Vajeni smo, da pri objektivih v dobrih svetlobnih razmerah uporabljamo njihov »sweetspot«, torej zaslonko z optimalno kakovostjo slike, pri teleobjektivih pa se pogosteje nagibamo k uporabi bolj odprte zaslonke, da ni potrebno višati ISO ali daljšati čas. Kadar delam s 600mm iz roke, sem vedno kje blizu najbolj odprte zaslonke. Iz navade, tudi če ni potrebno. Čudak RF 600mm pa me prepričuje, da je popolnoma vredu, če vedno in povsod uporabljam zaslonko f11. Bo že nekaj na tem, če so se pri Canonu tako odločili, mar ne?
In je. V praksi se izkaže, da f11 pri 600mm dela prav krasno majhno globinsko ostrino in lep bokeh, v normalnih razmerah pa fotografiranje iz roke ni nobena težava. Ko se pomikaš proti slabšim svetlobnim razmeram, svoje uspešno opravlja vgrajeni optični stabilizator slike s petimi koraki. V kombinaciji z brezzrcalniki serije R se izkaže za prav spodobno in uporabno orodje. Naj dodam: za tiste, ki so vajeni delati s fiksnim teleobjektivom. Če imate prvič v rokah fiksnih 600mm, zna to predstavljati določeno stopnjo stresa. Vidni kot je precej ozek, za širši zajem motiva se je potrebno precej nahoditi v smeri stran od motiva, za še bližji zajem pa seveda pride v poštev naknadno obrezovanje fotografije. Poleg tega je potrebno razumeti, da se s tovrstnimi objektivi ne da ostriti na kratke razdalje. Najmanjša razdalja ostrenja z RF 600mm je 4,5m. To dejansko ni nič groznega, saj na takšni razdalji s 600mm že prav lepo približamo drobne detajle iz daljave.
- Jutranji utrinek iz pokrajine: en sam sončni žarek je na sosednjem gričevju zarisal čudovite sence. S fiksnimi 600mm je to vidni kot in širina zajema, ki je pač bila na razpolago.
- V dobrih svetlobnih razmerah sploh ni pomislekov, da se kombinacija 600mm in f11 ne bi dobro obnesla.
- Kadar ni dobre svetlobe, iščemo drugačnost motivov. Mehko zabrisano pšenično polje v ospredju vdahne prizoru nekakšno romantično noto.
- Nimamo vedno te sreče, da bi nam na foto potepih svetloba odlično služila. Pride kakšen turoben dan in tudi takrat imajo pokrajinski motivi svoj čar.
- Sneg v Toskani? Precejšnja redkost, še redkeje pa dejansko pobeli valovito gričevje. Čipka iz drobnih snežink čez fotografijo zariše zanimivo tančico.
- Pri 600mm in f11 je to zaris snežink v pokrajini. Ni izbire pri zapiranju ali odpiranju zaslonke.
- Z najmanjšo razdaljo ostrenja pri cca. 4,5m se še vedno lepo približa podrobnosti iz daljave.
- Za tiste, ki raje kradejo portrete in dogajanje na daljavo, je 600mm odlično orodje. Čeprav sta portretiranca kar precej stran, pri f11 nastaja za njima lepo zamegljeno ozadje.
- Ukradeni portreti iz daljave, simpatična globinska ostrina z lepo mehko zamegljenostjo neostrih delov.
Iz lastne uporabniške izkušnje bi rekla, da je objektiv super izbira za vse tiste, ki si želijo lahkega in majhnega teleobjektiva, ki ne bo dolgoročno osušil denarnice: za popotnike, izletnike, pohodnike in vse tiste, ki že v osnovi svoje motive raje lovijo nekoliko na daljavo – recimo ta sramežljive, ki se portretiranja veliko raje lotevajo na skrivaj, na daleč, brez poseganja v osebni prostor. Tovrsten teleobjektiv je odlično orodje za lovljenje živalskih motivov, pa naj bo to za ptice v domači ptičji hišici na vrtu, za sprehode po živalskem vrtu, lovljenje utrinkov v divjini itd. Nekateri se nad teleobjektivi navdušujemo tudi na področju pokrajinske fotografije. Lahko rečem, da sem odvisnik od teleobjektiva in brez njega sploh ne znam več na fotopotep, sploh pa ne v pokrajino. Zato sem RF600mm z veseljem nesla v Toskano, kjer se s sopotniki tradicionalno navdušujemo nad iskanjem motivov v čudoviti valoviti agrarni krajini. Nekaj utrinkov ste lahko preleteli zgoraj v galeriji.
Pri pokrajini se je potrebno sprijazniti: 600mm zajame točno določen vidni kot in to je to. Majhni izseki iz širne panorame. Ni zumiranja malo naprej in malo nazaj. To, kar doseže, se potrudiš čim boljše kompozicijsko umestiti v okvir fotografije. In o ja, če si vajen zumiranja, je lahko prvih nekaj ur s fiksno goriščnico kar stresnih. Opažam, da smo fotografi precej razvajeni. Ko imamo pred sabo nek motiv, vedno razmišljamo, da bi ga raje zajeli s tistim objektivom, ki ga nimamo pri roki. Kadar nimamo celega arzenala, se je pač potrebno prilagoditi. En objektiv, en način razmišljanja. Nobenih travm, kaj bi bilo, če bi bilo. To, kar imamo pri roki, je na razpolago, da kar najbolje izkoristimo. Če lahko nekateri ulični in »life« fotografi hodijo po svetu dolga leta le s fiksnim 50mm objektivom, zakaj si popotni, wildlife ali pokrajinski fotograf ne bi mogel zastaviti enostavne naloge, da s sabo prenaša le 600mm teleobjektiv? Si upate?
Več informacij objektivu najdete na spletni strani Canon Slovenija.
pripravila AndreJa Ravnak