V kraljestvu beloglavega jastreba

POPOLNOMA NOVE NAMESTITVE V SAMEM NARODNEM PARKU!!

Cena: 485 €

 

Naravni rezervat reke Uvac v jugozahodni Srbiji, med planinama Zlatar in Javor, je najbolj poznan po značilnih meandrih, ki so lepo vidni iz kar nekaj razglednih točk. Med njimi je najbolj poznana seveda razgledna ploščad »Molitva« na začetku kanjona, s katere se resnično vidi celoten kanjon.

Kanjon reke Uvac pa je poseben še po nečem; tu namreč prebiva najbolj številčna populacija beloglavega jastreba na Balkanu. Te čudovite ptice so pred dvema desetletjema tudi tod – kot marsikje drugje po Evropi – skoraj izumrle. A so jih obvarovali z razglasitvijo doline Uvca za poseben naravni rezervat in z vzpostavitvijo krmišča, kamor jim letno odložijo več kot 250 ton hrane (poginule živali in klavniške odpadke). Populacija te zelo ogrožene vrste je na Uvcu danes v porastu, tu gnezdijo ptice še iz dveh sosednih kolonij, skupaj kar 195 parov. Jata z mladiči naj bi štela več kot 500 ptic in je najštevilčnejša populacija beloglavega jastreba na Balkanu. Na krmišču se v jati zbere več kot 300 ptic. Pogled na tako število ptic in seveda njihov ples na nebu vsakemu opazovalcu jemljeta dih. Razpon kril namreč seže do treh metrov, letijo pa lahko dva in pol kilometra visoko. So izjemni letalci, po zraku drsijo neslišno brez zamahov s krili, kot jadralno letalo. Domačin, pri katerem bomo živeli, je čuvaj v narodnem parku in skrbi za te čudovite in zanimive ptice, zato nam bo zagotovil, da jih bomo vsako jutro lahko fotografirali.

Na tem območju niso zanimivi za fotografiranje samo beloglavi jastrebi, kanjoni 119 kilometrov dolge planinske reka Uvac so namreč pravi raj za naravoslovne in krajinske fotografe, ki jim zgodnje jutranje vstajanje ni moteče. Pravijo, da je res nepozaben jutranji pogled na meandre in kanjon, ko ga obsije sonce! Poleg tega je v okolici kanjona kar nekaj vasi, ki so fotografom prav tako zanimive, saj ljudje v njih še živijo kot so živeli pred skoraj stoletjem.

Obiskali bomo tudi planino Jadovnik, ki je le dobro uro vožnje oddaljena od kraja, kjer bomo bivali. Slapovi reke Sopotnica in Tičje polje z delom vasi Milakoviči so pod Unesco zaščito. Tu je tudi samostan Mileševa, ki stoji na vrhu skale in je še ena izmed fotografsko zanimivih točk na tem območju. A ljubiteljem narave bo še bolj kot pogled na samostan zanimivo fotografiranje raznovrstnih ptic, ki jih je na planini res veliko. Če bo interes, bomo organizirali tudi ogled ledene jame, do katere je dostop mogoč le s čolni.

PROGRAM

Na pot se odpravimo 27. julija pozno zvečer, dan pred začetkom izleta. Potujemo do Sarajeva, kjer naredimo postanek za jutranjo kavico, zajtrk na Baščaršiji ali ob izviru reke Bosne. Obiščemo še nekaj fotografsko zanimivih točk v Sarajevo in nadaljujemo pot proti Srbiji, proti kanjonu reke  Uvac.

Na poti se ustavimo še v mesti Višegrad. Mestece ob Drini, v katerem se je čas ustavil še v predvojnih časih (zadnja vojna v nekdanji Jugoslaviji), v katerem živi približno 13.000 prebivalcev.

V samem mestu še vedno ponosno dominira 180 metrov dolg kamniti most Mehmeda Paše Sokolovića. Ta velja za enega od najbolj monumentalnih arhitekturnih del, nastalih v obdobju od 15. do 19. stoletja v BiH, je tudi nacionalni spomenik BiH, pa tudi na seznamu UNESCO je. Zgrajen je bil med letoma 1571 in 1577 in s tem bil del poti, ki je povezovala Carigrad s tem delom Evrope. Za njegovo gradnjo je poskrbel eden od največjih takratnih arhitektov, vrhovni graditelj Osmanskega cesarstva Kodža Mimar Sinan, čigar veličastno Sulejmanovo džamijo lahko vidite v Istanbulu. Most je zapuščina vezirja Mehmeda Paše Sokolovića, po katerem se tudi imenuje. Zgodovino tega mosta, dogajanj v zvezi z njim oziroma samega življenja okrog njega je čudovito opisal Ivo Andrić v romanu Most na Drini (Na Drini ćuprija). Lahko bi rekli, da je kamniti most priča rušenj in dvigovanj različnih oblasti, vojsk, ki so divjale preko mosta, on pa še vedno stoji trden kakor kamen kost in ‘opazuje’.

Višegrad pa razen mosta in reke Drine zaznamuje tudi mesto v mestu, Andrićgrad ali Kamengrad, za katerega je dal idejo režiser Emir Kusturica.

Nato nadaljujemo pot proti našemu končnemu cilju, kanjonu reke Uvac. Tja bomo prispeli v popoldanskih urah, se namestili in naredili okvirni načrt za fotografiranje v naslednjih dneh. Domačini nam bodo zvečer pripravili domačo večerjo, nato pa se odpravimo spat, saj bomo vsa naslednja jutra zelo zgodnji.

Za dnevne aktivnosti in fotografiranja se bomo dogovarjali sproti, ko bomo natančno dorekli s čuvajem parka, kdaj in kje je najbolje pričakati beloglave jastrebe.

Meandri reke Uvac so eno redkih preostalih habitatov beloglavega jastreba, redke in ogrožene ptice mrhovinarke. Populacija beloglavih jastrebov, ki se nahaja tukaj  je edina na svetu, ki gnezdi na pečinah neposredno nad reko. 
Beloglavi jastrebi v ujetništvu lahko živijo tudi do 40 let, v naravi pa je njihova življenjska doba nekoliko krajša. Razpon kril lahko doseže 280 centimetrov, odrasle ptice pa tehtajo do 12 kilogramov.
Beloglavi jastrebi so pustolovskega duha: mlade ptice se podajo na dolgoletno potovanje, med katerim se potikajo po Evropi, Afriki in Bližnjem vzhodu, dokler ne dosežejo spolne zrelosti pri petih letih. Beloglave jastrebe z Uvaca so opazili na območjih od Afrike do Švedske. Po dolgem potovanju se vrnejo domov, kjer najdejo partnerja in si zgradijo gnezdo. Beloglavi jastrebi imajo vseživljenjskega partnerja. En par dobi eno jajce na leto, običajno sredi zime. Ptica se izleže po 110-120 dneh in se spomladi uči leteti. To je najbolj občutljivo obdobje za njihovo preživetje: ker ta populacija gnezdi neposredno nad vodo, ptice pogosto padejo v reko, medtem ko se poskušajo naučiti leteti. Da pticam ni treba samim priti iz vode, imajo tu neprecenljivo vlogo čuvaji parka, ki v tem obdobju v dežurstvih pazijo na gnezda in hitro rešijo ptice iz vode, saj bi se brez njihove pomoči zagotovo utopile.
Beloglavi jastrebi so pravzaprav čistilci narave in so neločljivo povezani s svobodno (ekstenzivno) ovčerejo in govedorejo na tem področju: zivali živijo in poginjajo v naravi, beloglavi jastrebi pa se prehranjujejo z njihovimi trupli, tako ohranjajo okolje čisto in preprečujejo bolezni zaradi procesa propadanja. 

Vsekakor bo vseh pet dni fotografsko zelo zapolnjenih. Izkoristili bomo tudi svetlobno neonesnaženost tega območja in eno noč preživeli na razgledni točki ter fotografirali zvezde in rimsko cesto, ki bo v tistem času točno nad kanjonom.

Cena 5-dnevne foto delavnice je 485 €,

V ceno je vključeno:
Prevoz z udobnim kombijem, 4x nastanitev v hiši ob kanjonu, 4x zajtrk in večerja, vsakodnevno fotografiranje beloglavih jastrebov, vstopnina v nacionalni park Uvac, po predhodni najavi izposoja opreme

Doplačila:
Vožnja z raftom (po želji), vožnja in vstop v ledeno jamo

PRIJAVNICA NA FOTO IZLET MEANDRI REKE UVAC