Uroša Florjančiča fotografija in ljubezen do narave spremljata že vse življenje, zato ne preseneča, da ga poldrugo desetletje, kar se fotoaparatu bolj posveča, poznamo zlasti kot naravoslovnega fotografa. Svoje fotografije je doslej predstavljal na številnih razstavah, tako skupinsko kot tudi samostojno, zadnje pa prejel več nagrad. Ob tistih z natečajev naravoslovne fotografije – »Zase pravim, da nisem tipičen naravoslovni fotograf, ampak svojim fotografijam vselej dodam vsaj malo umetniškega pridiha.« – velja izpostaviti vsaj še dve izpred petih let: s posnetkom Planinskega polja je prepričal žirijo natečaja Lepote Slovenije podjetja Cewe ter postal nacionalni zmagovalec SWPA 2015. Fotografija z naslovnice je nastala že pred leti, med družinskim dopustom. »Na poti s plaže do šotora mi je pogled pritegnila nepoznana roža, ki sem jo utrgal in vzel s seboj,« pripoveduje in dodaja, da jo je seveda želel fotografirati. A namesto, da bi sam snoval scenarij za fotografijo, je zanj poskrbela kar narava. Medtem ko je šel po fotoaparat, je namreč k roži priletela še pikapolonica. Fotografija ne nosi pečata dolgotrajne oz. podrobne obdelave. Uroš Florjančič namreč prisega na to, da mora posnetek pokazati to, kar se dejansko zgodi v naravi, brez kasnejšega poustvarjanja. A za nekaj – natančneje: za izrez – smo se le dogovorili glede na to, da je originalni posnetek ležeč, format revije pa pokončen.
Revija prinaša vse rubrike, ki ste jih bralci že vajeni – kot vselej pa ponujamo tudi kakšno novost. No, tokrat kar dve: podajamo se v svet črno-bele fotografije in fotografiranja z droni.
UČENJE – Črno-bele fotografije
V branje vam ponujamo prvega iz niza nasvetov o črno-beli fotografiji. Andreja Ravnak je pripravila nasvete o pretvarjanju barvnih posnetkov v črno-belo različico. Za začetek pa si zapomnite, da lahko dobra črno-bela fotografija nastane le iz odlične barvne.
UČENJE – Abeceda za dronarje
Začetnik vrhunske fotografije z droni pri nas Janez Kotar svoje odlično znanje in izkušnje s področja tehnike in zakonodaje dokazuje kot svetovalec Javne agencije za civilno letalstvo Republike Slovenije, je udeleženec skupnih EU-projektov s tega področja, direktor Inštituta za razvoj brezpilotnih sistemov … pa tudi operater D-kategorije na področju dronov, pilot generalne aviacije, padalec in jadralni padalec. Skratka – težko bi našli primernejšega strokovnjaka, ki bi nas vpeljal v vse bolj zanimiv in za množico fotografov privlačen način fotografiranja. Droni so namreč vedno bolj dosegljivi – je torej zdaj pravi čas zanje?
INTERVJU – Lara Rojc
»Popotniška fotografija postaja preširok pojem, vanj se skuša stlačiti vse mogoče. Pri pravi popotni fotografiji običajno nimaš časa in možnosti čakati, da bo svetloba najboljša ali da pride mimo oseba v pravih barvah oblačil. Izkoristiti moraš vse znanje, iznajdljivost in ustvarjalnost ter iz trenutka potegniti največ, kar je mogoče. Vseeno je, ali to storiš z najboljšo fotografsko opremo ali telefonom,« meni Lara Rojc (1970).
Sama pravi, da je v fotografijo »padla mimogrede« v letu 2009. Na dušek je osvojila naziva F1 FZS in AFIAP ter bila tik pred tem, da jima prida še EFIAP. Leta 2011 je navdušila s samostojno razstavo, z veliko žlico je zajemala fotografsko znanje in se preizkušala v žiriranju. Sredi največjega navdušenja je v letu 2013 na mah za 9 mesecev odložila fotoaparat. Se je ponovila zgodba iz njenega otroštva in mladosti, ko jo je – a vselej le za kratek čas – navduševala kopica dejavnosti? Kar se fotografije tiče, zagotovo ne ponavlja vzorcev iz otroštva in mladosti. Po rojstvu hčerke Anuške je namreč fotoaparat spet vzela v roke in kot pravi, vse konflikte v sebi najraje izkriči prav skozi fotografijo; prevladujejo popotniški posnetki, polni eksplozije močnih barv, a v njenem arhivu je najti tudi črno-bele, ki jih ima najrajši brez širokega spektra sivin, prežgano bele in hudo kontrastne.
INTERVJU – Lois Lammerhuber
»Nesmiselno se mi zdi deliti fotografijo na različna področja. Ali rečeno drugače, odlična fotografija je odlična fotografija,« pravi Lois Lammerhuber (1952). Če ste že kdaj slišali za festival La Gacilly-Baden ali vzeli v roke katero izmed odličnih fotografskih knjig založbe Lammerhuber, veste, kdo je naš intervjuvanec. To poletje bo v avstrijskem Badnu pri Dunaju že tretji festival fotografije na prostem, ki človeka pusti odprtih ust – in 1. avgusta si ga bomo ogledali tudi mi. Število mest za ta foto potep je omejeno, zato pohitite s prijavo.
PREDSTAVLJAMO – Poročni fotograf Alen Karupović
Njegove fotografije so bile večkrat objavljene na svetovno priznanih poročnih blogih, kot so: Brides magazine, Vouge Thailand, Junebug, Green Wedding Shoes, Ruffledblog, Bridal Musings. Po desetletju še vedno uživa v svojem delu, saj ga vsakič navdušijo novosti, spoznavanje novih ljudi, novih kultur in seveda novih lokacij. Pravi, da je zanj vsaka sezona posebna in se je nadvse veseli; vsakič rad ustvari nekaj drugačnega, za kar je hvaležen poročnim parom, ki mu zaupajo in se prepustijo njegovemu delu in vodenju skozi fotografijo na svoj poročni dan.
PORTFELJ BRALCA – Samir Pajić
S fotografijo se je bolj resno začel ukvarjati leta 2009, ko je kupil prvi zrcalnorefleksni aparat Nikon D40x. Na boljšo kamero je prešel predvsem zato, da bi bile družinske fotografije lepše in bolj kvalitetne. A za to sama kamera seveda ni zadoščala – potreboval je še veliko učenja, da je znal iz nje iztisniti vse tisto, kar je zmogla. In med učenjem ga je fotografija posrkala vase in od fotografiranja narave je sčasoma prešel na koncertno in ulično fotografijo, nazadnje se je preizkušal še v konceptualni fotografiji. Zadnji dve leti sicer ni bil aktiven kot fotograf, a še vedno je rad spremljal slovenske in tuje spletne galerije in ker je pred kratkim kupil aparat Nikon Z6, se pripravlja na nov zagon.
101. številka prinaša še obširno Testno cono, v kateri zagotovo ne smete prezreti predstavitve “trojice velikih”, ki jo sestavljajo Nikon D6, Canon EOS-1D X Mk III in Sony Alpha A9 II, v rubriki NePozabno pa nas je s svojo domiselno Lepotico v rožnatem navdušil Matjaž Skrinar … Vabljeni torej, da tiskano revijo vzamete v roke in ji namenite nekaj uric svojega časa – da vas čez dva meseca nova, že 102. številka pričaka v nabiralniku, pa je najbolje, če se vključite v družino naših naročnikov.