V času korone, ko smo večino časa preživljali za domačimi štirimi stenami in postajali vse bolj odvisni od tehnologij, je Matej Peljhan kot fotograf razmišljal, kako bi lahko to vprašanje prikazal oz. o njem spregovoril s pomočjo slike. Nekega dne je med razpletanjem in pospravljanjem vseh možnih kablov, ki so na domači pisalni mizi, želel ugotoviti, koliko elektronskih naprav – pa naj delujejo ali so že odslužene – sploh je doma. Petčlanska družina je pobrskala po predalih in zgroženo pogledala na kup, ki je zrastel. “Porodila se mi je ideja, vzel sem nekaj stvari s kupa in prosil hčerko, če mi služi za model. V večji prostor z velikim oknom, ki je v kleti hiše in mi občasno služi kot improviziran studio, sem prinesel lestev in razporedil kable ter naprave po tleh. V sredino se je ulegla modelka, ki je z dolgimi lasmi delno prekrila kable in tako ustvarila videz, kot da izhajajo iz njene glave. V roke je prijela električni podaljšek, in sicer na način, ki lahko kaže dvoje: da bo ravnokar spojila oba priključka ali pa da ju je ravnokar potegnila narazen,” je Peljhan opisal ozadje nastanka naslovne fotografije. “S fotoaparatom sem zlezel na vrh lestve in s stegnjeno roko od zgoraj navzdol naredil šest posnetkov. V programu Photoshop sem nato opravil izrez, korekcijo perspektive in svetlobe, odstranitev črt s talnih oblog in zaslonskih slik s treh elektronskih knjig. Fotografiral sem z aparatom Nikon D850, ostali podatki o fotografiji so še: F8, 1/50 s, -0,33, ISO 640.”
INTERVJU
BOŠTJAN BURGER – Ko so računalniki zvečine šele prav sramežljivo nadomeščali pisalne stroje, je sredi 90. let kot strela z jasnega udarila spletna stran burger.si. Nemogoče je bilo spiti jutranjo kavo, da nas večina ne bi vsaj za hip poškilila na ekran in preverila, kam nas bo Burger popeljal ta dan. Spletno stran je postavil informatik, geograf, speleolog, prostorski fotograf, videast in ustvarjalec NR-projektov navidezne resničnosti, ki je bil že leta 1983 avtor računalniške igrice Okoli sveta in 6 let kasneje še programa za sestavo križank s slovenskimi kriteriji sestave. S hidrologijo slapov se ukvarja od leta 1981, s panoramsko fotografijo od 1982, s prostorsko fotografijo je začel v letu 1995, s speleologijo leta 1997, prostorskega videa pa se je lotil leta 2009. Spletna stran burger.si (mojaslovenija.si) temelji na interaktivnih 360° prostorskih slikah (360° prostorski fotografiji) in je prva celovita in organizirana spletna predstavitev Slovenije. Sploh je za Burgerja značilno pionirsko delovanje na številnih področjih, s katerimi se ukvarja. Te dni mineva 25 let, odkar je na svetovnem spletu predstavil svoj projekt, domena burger.si pa je zaživela marca 1997.
INERVJU
Kasia Strek je večno razpeta med domačo Varšavo in ljubim Parizom, kjer črpa umetniško energijo z Montmartra. Sprva se je posvetila francoščini in antropologiji, nato jo je prevzela fotografija. Svojo poklicno fotografsko pot je začela s študijem lepih umetnosti v Lodžu na Poljskem, nadaljevala v Lyonu v Franciji in dopolnila v Brisbaneu v Avstraliji. Specializirala se je za zgodbe, vezane na družbene neenakosti, okoljska vprašanja, vplive človeških aktivnosti na prikrajšane skupnosti ter posebej na pravice žensk. Svoje projekte dela za časopisne hiše, kot so The New York Times, Time, The New Yorker, The Guardian, El Pais, Le Monde, ipd., in za nevladne organizacije, nekatere pa razvija na daljši rok kot osebne projekte. Za svoje delo je prejela več nagrad, njene fotografije pa so bile razstavljene na številnih samostojnih in skupinskih razstavah. Kot predavateljica je bila vabljena na umetniško akademijo v Lodžu, državno univerzo v Michiganu, šolo fotografije v Parizu itd.
NIKONOVI AMBASADORJI
JURE MAKOVEC se s fotografijo ukvarja poklicno od leta 2008 in sodeluje z različnimi domačimi in tujimi naročniki, kot so časnik Finance, Slovenska tiskovna agencija STA in avstrijska korporacija Red Bull. Najbolj je ponosen na dolgoletno sodelovanje s francosko oz. kar mednarodno medijsko agencijo Agence France-Presse (AFP). V zadnjih letih se na področju fotografskih tehnologij in tehnik ogromno dogaja, za kar je gotovo v največji meri kriv dokončen preboj brezzrcalnih fotoaparatov na vsa področja fotografskih ustvarjanj. “Seveda se danes večina fotografskih vsebin še vedno ustvari z zrcalnorefleksnimi fotoaparati, a fotografijo spremljam in se z njo ukvarjam že od malih nog in spomnim se podobnega trenutka poldrugo desetletje pred prihodom Nikonovih dveh znanilcev sprememb, brezzrcalnih Z 7 in Z 6. Takrat so podoben preboj iz filmske v digitalno tehnologijo prinašali zmogljivejši in cenovno dostopni fotoaparati DSLR,” pojasnjuje ozadje svoje navezanosti na Nikonova Z-ja.
PORTFELJ BRALCA
SANDRA KOŠNJEK – »Živi in pusti živeti« je misel, ki jo spremlja skozi življenje. Najbolj zaživi takrat, ko je v naravi, obkrožena z gorami, ko ji mrzel sever obarva nos in jo za nohti trga od mraza. “Kljub utrujenosti je moj korak odločen, da me pripelje do cilja. Že nekaj let je vedno z menoj, vztrajno se mi obeša okrog vratu in korakoma udarja po levi strani. Fotoaparat. Daje mi motivacijo in energijo, je moj pomočnik pri izražanju sebe in sredstvo za komunikacijo z drugimi. Prvega ne pozabiš nikoli: Nikon Coolpix. Z njim sem leta 2013 začela pridobivati izkušnje iz fotografskega sveta. V domačem Foto klubu Tržič sem se naučila osnov fotografskega jezika, ki sem ga nadgrajevala z branjem literature, z vztrajnim polnjenjem kartic in z udeležbo na nekaj tečajih,” opisuje začetke svoje fotografske poti.
PREDSTAVLJAMO
V Galeriji Jakopič na Slovenski cesti 9 v Ljubljani je do 19. junija na ogled razstava Na drugi strani. Slovenska fotoreportaža. Postavili so jo sredi januarja, in čeprav so zdaj po njej organizirani vodeni ogledi ob sredah in nedeljah v slovenskem jeziku, ob sobotah pa v angleščini (vsakič ob 16.30 uri), je obiskovalcem še vedno na voljo le v okrnjeni obliki. Večino spremljevalnih dogodkov so namreč zaradi koronavirusa preselili na splet.
V reviji najdete še vrsto zanimivih zapisov o fotografiji, v rubriki Testna cona smo preizkusili nabor objektivov, predstavljamo pa vam tudi poročnega fotografa Gorana Vadljo Kamenjaševića, Fotografsko društvo Jesenice ter možnost, da se mladi za poklic fotografskega tehnika od jeseni dalje ob Ljubljani šolajo tudi v Celju.
Svoj izvod revije lahko naročite v uredništvu, če želite, da vas čez dva meseca nova, že 106. številka pričaka v nabiralniku, pa je najbolje, da se vključite v družino naših naročnikov.