Azadeh Hashemzadeh je diplomirana fotografinja, rojena v Iranu. V letih 2004–2011 je delala v različnih podjetjih kot fotografinja in urednica fotografije ter videa, leta 2011 je odprla svoj fotografski studio. Sedem let kasneje je skupaj z možem v Sloveniji zaprosila za azil in leta 2019 prejela status begunke. V življenje v Sloveniji se skuša čim dejavnejše vključiti tudi tako, da se je odločila za tečaj slovenskega jezika in skoraj vsak dan prostovoljno dela na Slovenski filantropiji v Ljubljani; v prostem času npr. tudi prostovoljno portretira prosilce za azil in begunke. V Ljubljani želi nadaljevati študij notranjega oblikovanja. Zelo jo veseli uredniško in fotografsko delo. Fotografija z naslovnice je nastala v sklopu komercialnega projekta znane trgovine za neveste. Tudi na naslovnici reklamne publikacije je zasijalo z rožami »nadgrajeno« dekle, ki je na povabilo avtorice postalo model zaradi svojega lepega obraza. Azadeh Hashemzadeh se je podpisala pod celoten projekt: od začetne zamisli do fotografiranja v studiu in izdelave fotografij.
INTERVJU
SAMO ROVAN je že skoraj poldrugo desetletje vrhunski poročni fotograf, ki znanje deli na številnih predavanjih in individualnih ali skupinskih fotodelavnicah širom sveta. Svojo fotografsko pot je začel kot študent arhitekture s posnetki stavb in pripovedno močnimi portreti prijateljev, nadaljeval s fotografiranjem za lokalnega fotografa v Ajdovščini in zatem kot fotoreporter v agencije FPA iz Kopra. Naporen, a zanimiv urnik fotoreporterja je presekala babičina smrt in ob fotografiranju njenega slovesa je spoznal, da želi ustvarjati drugačne fotografije ali pa fotoaparat raje odloži. In ga je, za nekaj let. A potem se je spet znašel v njegovih rokah in vnovič se je razplamtel užitek ob fotografiranju. Za kronista svoje zaobljube si ga želijo pari z vsega sveta; pot ga je pretekla leta vodila širom Evrope in na druge celine. Najpomembnejša je iskrenost, s katero beleži z močnimi čustvi prežeto dogajanje. Pri delu uživa, sam pravi, da se počuti kot del prijateljskega dogodka in se le redko spomni, da je »le« najeti fotograf. Zaradi svoje odprtosti, pristnosti in iskrenosti ustvarja fotografije, kakršnih si pari želijo v svojem družinskem albumu in kakršne cenijo kolegi fotografi. Rovan namesto izumetničenih in pretirano olepšanih posnetkov na poroki naredi fotoreportažo. In prav to je razlog, da je s fotografijami na natečajih WPJA leta 2015 in Inspiration Photographers leta 2020 prepričal stroge žirante, svetovno uveljavljene fotoreporterje in fotografe, med katerimi so tudi Pulitzerjevi nagrajenci, da so ga razglasili za najboljšega poročnega fotografa leta na svetu.
INTERVJU
FRANCIS TACK je karizmatičen, sproščeno umirjen, radoveden … fizik, ki kot strokovnjak za optiko in laserje sodeluje s Francoskim centrom za raziskovanje vesolja CNES, avanturist in fotograf, avtor več različnih fotografskih knjig, ki se osredotoča na fotografiranje puščav. Ni še imel 20 let, ko se je s fotoaparatom na »štop« odpravil v Egipt in Tunizijo. Pozneje je dve leti preživel v Maroku, s puščavo na dosegu roke. Za vedno ga je začarala, še posebej sipine, in sčasoma so se ga prijeli vzdevki, kot sta npr. »Gospod Sipina« in »Potujoči fizik«.
PREDSTAVLJAMO
OTROCI IN FOTOGRAFIJA – V preteklih številkah smo pisali o tem, kako in kdaj fotografirati ter čemu vse lahko služi fotografija. Da se ne bi ponavljali, naj tokrat izpostavimo le majhen drobec iz te široke palete: če se ustavimo pri otrocih in fotografiji, je namreč eden od pozitivnih vplivov fotografije na otrokov razvoj tudi ta, da jo lahko uporabimo kot učinkovito, a zanimivo in hkrati zabavno orodje za medijsko vzgojo. Tega se lahko lotimo doma, v družini z lastnimi malčki, lahko tudi v večji skupini otrok v vrtcu in še širše: v okviru projekta EDUSKILLS+Media – Fotografija kot orodje za medijsko vzgojo v vrtcih.
STROKOVNJAK SVETUJE
FOTOGRAFIRANJE SLADIC – Predpogoj, da se tega opravila lahko lotite v domači kuhinji, je seveda ta, da se dobro znajdete tudi s predpasnikom na sebi in z mešalnikom v rokah. Kot pri vsem, so namreč tudi pri slaščicah najpomembnejše osnove. Za začetek npr. poznavanje petih različnih biskvitov, krem in premazov. Za domačo kuhinjo je to povsem spodobna osnova. Kar nekaj struktur, okusov, tehnik in okrasitev je torej usvojenih, lepa podlaga za naslednje korake. Morda je to za nas povsem dovolj, morda pa se nam odpro obzorja za lepo potovanje. Zato Simon Trček, ki nas v tej številki vodi v svet fotografiranja sladic, svetuje za spoznavanje tematike in pridobivanje osnovnega znanja kakšen začetni tečaj slaščičarstva. Takoj po tečaju pa je seveda nujno poprijeti za delo, dokler so informacije še sveže.
#ZUSTVARJALEC
ANDREJ TARFILA je pred leti svojo uspešno poklicno pot inženirja strojništva zaradi občutka, da mu ne dopušča možnosti svobodnega izražanja, in veselja do fotografije preusmeril v fotografske vode. In še dobro, da je sprejel to odločitev, saj je danes uspešen, večkrat nagrajeni fotograf, član družbe najbolj prepoznavnih slovenskih fotografskih ustvarjalcev, medtem ko bo v prihodnjem letu vknjižil že deseto leto poklicnega fotografiranja. V zadnjem letu se je res marsikaj spremenilo in t.i. korona je tudi njegovo poklicno pot nemalo preusmerila. V prilagajanju spremenjenim okoliščinam je spremenil pristop in tako fotografira stvari, ki jih doslej ni toliko, pa tudi sicer se mu je nabor motivov razširil. In pojasnilo naslova? Pri njegovem delu in ustvarjanju se Nikonova brezzrcalca Z 7 in Z 6 kot dva enaka, a obenem tako kritično različna fotoaparata, res izkažeta kot izjemno vsestranski par.
Tokratna revija prinaša še vrsto zanimivih zapisov in predstavitev, med drugim si lahko ogledate delček fotografskega ustvarjanja španskega fotografa Garcie de Marine, ljubiteljskega krajinarja Petra Zajfrida in poročnega fotografa Roka Mlinarja. Predstavljamo vam možnost študija fotografije v tujini, na praški akademiji lepih umetnosti FAMU, in vam odkrivamo, kako se lotiti fotografiranja razbite steklenice ter na kaj vse morate biti pozorni, ko se posvečate kompoziciji svojih posnetkov. V rubriki Testna cona smo tokrat preizkusili fotoaparate Sony A1, Fuji X-E4 in Fuji GFX 100S, objektive Nikkor Z F1.8 S in Fujinon GF 80mm F1.7 R WR ter ročne svetlomere, v množici fotografij, ki smo jih prejeli za našo rubriko NePozabno, pa je izstopal portret Dušana Hedla, kot ga je skozi objektiv videla Maja Mekina.
Vabljeni k prebiranju – da bo listanje revije res postalo vaša rutina vsaka dva meseca, pa vas vabimo v vedno bolj številčno družino naročnikov in zvestih prijateljev Digitalne Kamere.