Fotografijo za tokratno naslovnico je ustvarila Barbara Gregurič Silič, mojstrica fotografije in članica Fotokluba Ljubljana, ki je imela doslej 7 samostojnih razstav, sodeluje in razstavlja na slovenskih in mednarodnih salonih fotografije, kjer so njene fotografije osvojile več kot 50 medalj in nagrad. Njen glavni motiv so otroški portreti, ki jih postavlja v zgodovinsko okolje (oblačila, arhitekturni ambienti, vživetje modelov v predstavitveni zgodovinski čas). O nastanku fotografije pripobeduje: “Lep majski konec tedna sem dobro izkoristila in na treh lokacijah skupaj z 9 modeli, njihovimi starši, babicami in dedki, 3 frizerkami in mlado asistentko ustvarila nepozabne spomine za »mojo pravljico«. Projekt se nadaljuje. Razstava sledi, seveda.”
Na naslovnici – model: Tit, 9 let; lokacija: Tehniški muzej Bistra; oprema: Canon RP + Canon EF 85mm F1.2L II USM; posneto pri: F1.6, 1/800 s, ISO 100
INTERVJU
PIOTR SKRZYPIEC je krajinski fotograf, ki od leta 2005 živi v Sloveniji. Obožuje meglice in lepe razglede z jutranjo ali večerno svetlobo. Prihaja s Poljske, kjer živi skoraj 20-krat toliko ljudi kot pri nas in je po površini 16-krat večja od Slovenije, a po raznolikosti krajine sta si državi podobni. Velika prednost Slovenije je, da je pri nas vse »praktično na dosegu roke« in fotografi ne izgubljajo časa na poteh med najbolj fotogeničnimi kotički štirih geografskih regij. Ker prihaja iz južnega, goratega dela Poljske, iz okolice Zakopan, ne preseneča, da ga tudi v Sloveniji najbolj navdušujejo Alpe. Izhaja iz gorniških krogov in fotograf je postal v želji, da bi lepote, ki jih je gledal okrog sebe, lahko posnel in pokazal še drugim ljudem. Če si je v mladih letih denar služil s pisanjem in fotografiranjem za turistične vodnike, kaže, da mu bosta fotografija in vodenja drugih fotografov do najbolj atraktivnih točk za fotografiranje kmalu spet postala vir preživljanja. Še več, sam pravi, da prav zdaj fotografija iz najljubšega konjička prerašča v način življenja, kar je najboljši porok, da se nikoli ne bo naveličal svojih fotografskih poti po Sloveniji in sosednjih državah.
INTERVJU
LUIS TATO je mlad španski fotograf oz. fotoreporter, ki živi v Nairobiju in dela večinoma na območju vzhodne Afrike, v času pogovora pa smo ga zmotili na raziskovalni nalogi v Kongu. Njegov bogati portfelj nastaja kot plod sodelovanja z agencijo AFP in lastnih raziskovalnih projektov, ki se osredotočajo predvsem na sociologijo in identiteto. Njegovo delo je bilo objavljeno v najodmevnejših publikacijah (The New York Times, The Washington Post, The Wall Street Journal, CNN, Al Jezeera, Financial Times, National Geographic, Der Spiegel, El Pais in še veliko drugih), za svoje fotografije je prejel že številne odmevne mednarodne nagrade.
Serijo o invaziji kobilic v vzhodni Afriki, za katero je prejel 1. nagrado na aktualnem SWPA v kategoriji »wildlife« v profesionalnem delu tekmovanja, že pred tem pa za isto serijo tudi nominacijo na World Press Photo, je posnel v letu 2020, ko so velikopotezne vremenske anomalije s spremenjenimi vzorci padavin poskrbele za izredno močan porast števila puščavskih kobilic in celotno vzhodno Afriko spremenile v restavracijo za te nenasitne insekte, ki se selijo v ogromnih rojih in uničijo vsako rastlino na svoji poti. Dogodek je povzročil krizo epskih razsežnosti, kakršne ne pomnijo že najmanj 70 let, svoje je pri težjem obvladovanju invazije pristavila še pandemija z omejitvami.
FOTOGRAF LETA 2021 – ARHITEKTURA
Z razpisom Fotograf leta 2021 smo na polovici poti, znane so namreč najboljše fotografije iz tretje od šestih kategorij. Strokovna žirija je v presojo prejela 128 fotografij arhitekture, ki jih je poslalo 32 avtorjev. Žiranti ocenjujejo, da je bila kakovost fotografij nekoliko slabša kot pri prvih dveh temah, kar kaže na zahtevnost in specifiko arhitekturne fotografije. Tako ne preseneča, da tudi tokrat ni nobena izmed fotografij prejela vseh 15 točk, so pa bili žiranti dokaj enotni, le posamične fotografije so prejele različne ocene. Glede na seštevek osvojenih točk so bili v temi ARHITEKTURA najuspešnejši: 1. Irena Gregorc, 2. Uroš Petrič, 3. Dejan Kokol, 4. Jurij Bizjak in 5.-6. Urša Gradišnik in Miro Vlašič.
Do 10. avgusta je čas za pošiljanje portretnih fotografij.
POLETNA FOTOGRAFIJA
Dolgo, vroče poletje trka na vrata. Kar koli boste to poletje že počeli, zagotovo boste prišli do točke, ko boste to želeli ovekovečiti s fotografijo, da bi ostalo v trajnem spominu ali da bi delili z drugimi. Včasih so poleti nastajali najdebelejši družinski albumi. Polni pričakovanj smo nosili zvitke filmov v fotografske studie in komaj čakali na kupčke poletnih fotografij. Današnji digitalni svet omogoča, da fotografije vidimo takoj in jih posnamemo, kolikor in kadar želimo, saj imamo vedno pri roki kakšno orodje za zajem vizualnih vtisov; pa če tudi le mobilni telefon. Poletje ima prav poseben čar, prav tako poletne dejavnosti. Kako vzdušje ujeti na fotografije, da ne bodo dolgočasne? Kako poskrbeti, da bo fotografija dejansko videti tako, kakor ste sami videli prizor? S čim pričarati, da bo izžarevala vaša občutja? V čem se poletna fotografija razlikuje od fotografiranja v drugih letnih časih? Odgovore na ta in še več vprašanj najdete seveda v reviji.
#ZUSTVARJALEC
SAMO ROVAN je edini slovenski fotograf, ki je bil razglašen za najboljšega poročnega fotografa na svetu – dvakrat! Prvikrat mu je naziv najboljšega leta 2015 podelilo ameriško združenje poročnih fotoreporterjev Wedding Photojournalist Association (WPJA), drugič ga je za najboljšega na svetu v minulem letu 2020 razglasila brazilska fotografska organizacija Inspiration Photographers, ki združuje poročne, družinske in portretne fotografe iz skoraj 50 držav. Pri svojem delu uporablja dva zrcalnorefleksna fotoaparata Nikon D750, pri čemer je na enem ves čas Nikonov objektiv 28/1.8G in s to kombinacijo posname vsaj dve tretjini vseh fotografij, nemalokrat tudi več. Na drugem ohišju menjaje uporablja objektiva 58/1.4G in 85/1.8G, po drugih objektivih poseže izjemno redko. »Z Nikonovo opremo fotografiram že skoraj četrt stoletja, ne lastim si veliko opreme in tako sem bil takoj za, ko me je Nikon izzval, naj se na testnem fotografiranju v Rimskih Termah preizkusim z brezzrcalnim sistemom Z,« pravi in obenem dodaja, da objektivi, kot sta 20/1.8 S in 50/1.2 S, ki jih je nedavno preizkusil, zanj predstavljajo čisto eksotiko. In … kakšna je bila izkušnja? »Takoj zamenjam!!!«
Tokratna revija prinaša še vrsto zanimivih zapisov in predstavitev, med drugim si lahko ogledate utrip s fotografskega festivala La Gacilly Baden Photo 2021 in s turistične ladje Freedom, ki vas s fotoaparatom v rokah popelje po Jadranu. V rubriki Portfelj bralcev predstavljamo delček fotografskega ustvarjanja Miljka Lesjaka, pri delu smo zmotili poročna fotografa Mateja in Katarino, v Digitalni akademiji vam odkrivamo, kako se lotiti kompozitne fotografije, revija pa prinaša že 3. del prispevka o tem, na kaj vse morate biti pozorni, ko se posvečate kompoziciji svojih posnetkov. V rubriki Testna cona smo tokrat preizkusili fotoaparat Canon EOS R5 ter vrsto objektivov in ročna svetlomera, v množici fotografij, ki smo jih prejeli za našo rubriko NePozabno, pa je izstopal otroški portret deklice Nole, kot jo je skozi objektiv videla Barbara Gregurič Silič, sicer tudi avtorica fotografije na naslovnici tokratne revije.
Vabljeni k prebiranju – da bo listanje revije res postalo vaša rutina vsaka dva meseca, pa vas vabimo v vedno bolj številčno družino naročnikov in zvestih prijateljev Digitalne Kamere.