Fotografijo je Andreja Ravnak posnela na enem najbolj fotografiranih polj sivke, ki se ravno prav vboči in nato dvigne na nežno pobočje griča, da ustvari krasne linije. To je tista slavna točka, kjer lahko na trenutke, ob najlepši svetlobi zahajajočega sonca, na fotografijo ujameš več fotografov kot šopkov sivke. Tudi letos. Saj res, le čemu bi med vijugami sivke vedno fotografirali le brhka dekleta v frfotajočih oblekicah in klobučkih? Je prizor mlade fotografinje v zlati svetlobi kaj manj vreden? Sploh nam, ki smo nepoboljšljivo zaljubljeni v življenje in fotografijo?
Posneto s fotoaparatom Canon EOS R5 in objektivom Sigma 60-600mm F4.5-6.3 DG OS HSM Sports; nastavitve: 600 mm, F6.3, 1/640 s, ISO 3200.
INTERVJU
Kot nekakšen skriti draguljček je že nekaj časa prisotna v slovenskem medijskem prostoru, čeprav je daleč najdejavnejša v Združenih arabskih emiratih, ki so že nekaj časa njen dom ter njen neusahljivi vir navdiha in modrosti. Študij fotografije v Londonu in dobri dve desetletji ustvarjanja v tujini na področju pretežno modne fotografije sta ji prinesla številne objave v velikih medijih, kot so British Vogue, The Guardian UK, Le Monde France itd., sodelovanja s prestižnimi modnimi hišami (Dior, Burberry, Tom Ford) in znanimi osebnostmi (Vivienne Westwood, Will Smith itd.), v zadnjem obdobju pa se posveča predvsem ikoničnemu portretiranju na festivalih in kulturnih dogodkih v domačem Dubaju in Emiratih. Svoje instalacije predstavlja na številnih razstavah in dogodkih, v okviru skupinskih razstav se je predstavila tudi v Londonu, Parizu, Bukarešti, širom Emiratov in v domači Ljubljani, kjer preživlja del letošnjega poletja. Pravi, da slovensko prestolnico šele sedaj vidi v tisti pravi luči – po toliko letih spoznavanja drugih urbanih prostorov jo šele sedaj tudi zares ceni.
INTERVJU
Po kratkem premoru je v zadnjih dveh letih prejel nekaj odmevnih nagrad v konkurenci profesionalnih fotografov v različnih kategorijah na mednarodnih fotografskih salonih v Moskvi, Parizu in New Yorku. Fotoreporter in krajinski fotograf, ki blesti v turistični, a tudi športni in koncertni fotografiji, se zadnje čase precej posveča tudi fotografiji z droni. Kot predstavnik Slovenije je bil večkrat izbran za skupne fotografske projekte držav Evropske unije, fotoaparat pa zna uspešno zamenjati tudi s telefonom, kar potrjuje to, da je bil na Huawei Next lmage2018 uvrščen med 100 najboljših v kategoriji »Hello life« med 400.000 fotografijami avtorjev iz 130 držav. Kot popolni samouk pa je odmevne uspehe dosegel že povsem na začetku svoje poklicne fotografske poti. Doma je bil v letih 2013 in 2014 izbran za fotografa leta na razpisu Digitalne Kamere, z velikim korakom je stopil tudi na mednarodno sceno. Na Sony World Photography Awards 2016 je namreč postal slovenski nacionalni zmagovalec in kot edini slovenski fotograf doslej tudi svetovni zmagovalec v odprti kategoriji potovanja, kjer je njegova Cerkev na poljih Sorškega polja kot najboljša izstopila v konkurenci 95.541 fotografij avtorjev iz 186 držav sveta.
STROKOVNJAK SVETUJE: ŠPORTNA FOTOGRAFIJA
Jure Makovec ponuja nekaj nasvetov, kaj in kako s športno fotografijo. Čeprav se mu je naloga sprva zdela preprosta, je hitro ugotovil, da bo kar zajeten zalogaj. “Večkrat se mi namreč zdi, da tudi sam potrebujem kak nasvet. In prav to je tudi čar fotografije; je neskončna zgodba, kjer se učenje in izpopolnjevanje nikoli ne nehata.” Svoje nasvete je razdelil v 10 korakov, ki ustvarjajo pogoje za dobro športno fotografijo. Povsem na začetku pa je v povsem športnem duhu še morda najpomembnejše priporočilo, da seveda le vaja, veliko vaje, naredi mojstra.
POROČNI FOTOGRAFI: POLONAAVANZO.COM
POLONA AVANZO, fotografinja:
»Sama se imam za dokumentarno in ne za poročno fotografinjo. Poroke se namreč lotim na enak način, kot ostalih dogodkov in prelomnic v življenju. Pustim, da se mi odvijejo pred očmi in skušam ujeti tiste pristne, nepredvidljive in nežne trenutke, ki naredijo poroko posebno in edinstveno. Na ta dan se ne združita le dve duši, ki si izrečeta večno zvestobo, ampak se z njima povežeta tudi dve družini ter njuni prijatelji. Ta dan je poseben tudi za njih. Zato poskušam s fotografijami ujeti celotno skupnost in njeno dinamiko. Pri fotografiranju pazim na svetlobo, kompozicijo in trenutek, kar naredi fotografijo dobro. Po diplomi na oddelku za fotografijo na VIST sem se usmerila predvsem v dokumentarno družinsko fotografijo; delam tako, da preživim dan z družino in družinske člane brez poziranja fotografiram v njihovem vsakdanu. Na enak način se lotim tudi fotografiranja porok in zase bi lahko zapisala, da fotografiram življenje.«
PREDSTAVLJAMO: FOTOHIŠA PELIKAN
V MnZC so lani izvedli uvodno sanacijo kletnih prostorov v vrednosti 60 tisoč evrov, stroške so poplačali z lastnimi prihranki ter prispevkom Mestne občine Celje. Zdaj nadaljujejo z gradbeno rekonstrukcijo stavbe z bogato zapuščino fotografskega mojstra Josipa Pelikana na Razlagovi ulici v Celju. Ta zajema vse od prenove strešne kritine in stavbnega pohištva do konca letošnjega leta in prenove ometov, opleskov, tlakov in najosnovnejših inštalacij ter restavratorskih del v prvi polovici leta 2022. Gre za 2-letni projekt, ocenjen na približno 300 tisoč evrov. Približno tretjino denarja je muzej pridobil s prijavo na razpis za spomeniško-varstvene projekte ministrstva za kulturo, preostalo pa bosta zagotovila Mestna občina Celje in sam muzej.
Tokratna revija prinaša še vrsto zanimivih zapisov in predstavitev, med drugim si lahko ogledate utrip s fotografskega festivala La Gacilly Baden Photo 2021 in spoznate 2 novosti s področja izobraževanja fotografov: na VIST so prenovili študijski program fotografije, srednješolski program fotografski tehnik pa bodo v letošnjem šolskem letu kot drugi v Sloveniji izvajali tudi v Šoli za hortikulturo in vizualne umetnosti Celje. V rubriki Portfelj bralcev predstavljamo delček fotografskega ustvarjanja Uroša Finka, ki mu je še zlasti blizu astrofotografija, pri delu smo zmotili Polono Avanzo, ki zase pravi, da je bolj kot poročna predvsem dokumentarna fotografinja. V Digitalni akademiji vam odkrivamo, kako se lotiti kompozitne fotografije, revija pa prinaša že 4. del prispevka o tem, na kaj vse morate biti pozorni, ko se posvečate kompoziciji svojih posnetkov. V rubriki Testna cona smo tokrat preizkusili fotoaparat Nikon Z fc, vrsto objektivov, svetlomer ter lovske kamere, v množici fotografij, ki smo jih prejeli za našo rubriko NePozabno, pa je izstopala naravoslovna fotografija Marjana Gresla Zajtrk v kljunu.
Vabljeni k prebiranju – da bo listanje revije res postalo vaša rutina vsaka dva meseca, pa vas vabimo v vedno bolj številčno družino naročnikov in zvestih prijateljev Digitalne Kamere.