Fotografijo za naslovnico je posnel avanturist, popotnik, potapljač, skiper, plezalec in ljubitelj narave Aljaž Žnidaršič, fotograf samouk, ki se s fotografijo ukvarja komaj nekaj let. Leta 2019 je pustil redno službo in se spustil v profesionalno fotografijo in video produkcijo. Ker je seveda vsak začetek težak in poln dvomov, mu je dodatno potrditev, da se je pravilno odločil, prinesla nagrada za nacionalnega zmagovalca na SWPA 2021. Kar nekaj mesecev sta se z odličnim krajinskim fotografom Alešem Krivcem dogovarjala za skupno foto turo v hribe, vendar dolgo nikakor nista uspela uskladiti urnikov. Ko je to le uspelo, je vremenska napoved obljubljala meglo in oblačnost, vendar z razjasnitvijo proti večeru. Na Slemenovi špici, kjer je novozapadli sneg ravno pobelil poglede, macesni pa so bili ponekod še lepo obarvani v zlato rjavi barvi, sončnega zahoda žal nista ujela, zato pa je nastalo nekaj zanimivih »meglenih« fotografij … In na poti nazaj, ko ju je že krepko ujela tema, se je bilo ob pogledu na snop »čelke« v megli treba ustaviti in to izkoristiti. Poiskala sta kotiček, kjer je bila pot obdana z zasneženimi borovci, v ozadju pa manjša jasa z osamelim pomrznjenim macesnom. In po nekaj poskusih je Aljažu Žnidaršiču uspela zamišljena fotografija.
INTERVJU: STANE JERŠIČ
Vodi produkcijsko hišo Artkontakt studio Bast in profesionalno ustvarja na fotografskem, video in multimedijskem področju. Izpeljal je vrsto vrhunskih mednarodnih projektov, vizualnih predstavitev in korporativnih dogodkov, kot so npr. predstavitve Slovenije na Expo v Šanghaju, ob predsedovanju EU in OVSE ter Ljubljane na Svetovni turistični borzi v Londonu. Njegove fotografije so bile osrednji otvoritveni dogodek Dnevov evropske kulturne dediščine, knjiga Glasba panoram Plečnikove arhitekture pa del Unescovega projekta Ljubljana, svetovna prestolnica knjige. Prejel je številna priznanja, njegova dela so bila vključena v pregledne razstave in antologije ter samostojno predstavljena v knjigah in revijah; so tudi del najpomembnejših javnih in zasebnih zbirk v domovini in širom sveta. Kot avtor ali soavtor se je zadnja leta podpisal pod razstavno-knjižne projekte: Velenje: bogastvo pogledov, Poklon Ljubljani – obnova Cukrarne, Evropska sredstva povezujejo, Okolje in prostor ter seveda pod najnovejšega Pionirji sodobne slovenske arhitekture: Fabiani Plečnik Vurnik – Oblike za novo demokracijo.
INTERVJU: GERD LUDWIG
Nemško-ameriški dokumentarni fotograf je fotografijo doštudiral leta 1974 pri profesorju Ottu Steinertu na univerzi v Essnu. Leto zatem je soustanovil prvo nemško fotografsko agencijo v lasti fotografov in začel delati za Geo, Stern, Spiegel, Time, Life itd., ime pa si je ustvaril s portreti priznanih imen umetniške scene, kot sta Joseph Beuys in Friedensreich Hundertwasser. Sredi 80. se je preselil v New York in začel delati za National Geographic Magazine, predvsem s poudarkom na naravovarstvenih temah ter družbenoekonomskih spremembah na območju bivše Sovjetske zveze; na to temo je izdal knjigo Broken empire: After the Fall of the USSR. Po 20 letih raziskovanja je sledila knjiga The long shadow of Chernobyl, pred 5. leti pa še Sleeping cars. Je prejemnik številnih mednarodnih fotografskih nagrad, npr. leta 2006 Lucie Award for International photographer of the year, leta 2014 dr. Eric-Salomon Award itd. Zdaj živi v Los Angelesu in se posveča osebnim projektom, predava na univerzah, uči na mednarodnih fotografskih delavnicah ter razstavlja v številnih svetovnih galerijah in muzejih. Nekajkrat smo se že srečali v Badnu, kjer se vsako leto predstavi z razstavo na aktualno tematiko festivala La Gacilly-Baden.
STROKOVNJAK SVETUJE: PRAZNIČNA FOTOGRAFIJA
Nekaj namigov, kako se lotiti fotografiranja v prazničnem decembru, je pripravila Irena Gregorc. Če ste pričakovali povsem konkretne nasvete glede nastavitev in kompozicije, ste se ušteli, saj je kaj takšnega praktično nemogoče. Vsekakor pa bo k boljšim prazničnim in vsem naslednjim fotografijam prispevalo tudi vabilo, da razmislite o letu, ki se izteka. “Vzemite si nekaj časa in preglejte fotografije, ki ste jih posneli letos. Izberite tiste, ki so vam najbolj všeč, in poskusite ugotoviti, zakaj. So morda polne veselih spominov? So zaznamovale trenutek, ko ste usvojili novo tehniko? Razmislite, da bi svoje najljubše fotografije leta spremenili v foto knjigo in tako trajno zabeležili, kar ste dosegli. Pomislite na to kot na nekakšen dnevnik, na katerega se lahko ozrete v prihodnosti in ugotovite, kako ste v tem letu spremenili pristop k fotografiranju. Sprejmite izziv, včasih gre lahko za premikanje lastnih meja in ustvarjalno rast. Ko sprejemate kreativne izzive je najslabše, kar se lahko zgodi, da naredite fotografijo, ki ni tako dobra, kot ste upali, da bo. In če se to zgodi, vam je ni treba nikomur pokazati. A ko ustvarjalni izziv uspe … takrat se trud resnično splača. Recite torej »da« fotografski avanturi s prijateljem, novi vrsti fotografije, novim slogom in tehnikam, ki vam jih nekdo predlaga. In recite »da« stvarem, ki so (zdaj še) izven vašega območja udobja. Začnite strasten projekt. Ni vam treba spreminjati sveta, ni nujno, da so vaši strastni projekti veliki, dramatični in smiselni; le zadovoljiti morajo vas in vašo željo po fotografiranju. In ne pozabite uživati v vsakem trenutku te čarobne zabave. Čarovnija božiča je bližje, kot si mislite, zato bodite pripravljeni – in če vas mika, lahko nekaj fotografij posnamemo tudi skupaj,” vabi Irena Gregorc.
UČENJE: FOTOGRAFIRANJE NA SNEGU
Delovni naslov za nabor nasvetov, na kaj moramo biti pozorni ob fotografiranju na snegu je: O snežni belini, ki to ni. Ste se ob tem zamislili? Sneg je vendarle bel, mar ne? Razen tisti, ki se ob kakšni prometni cesti prav kmalu spremeni v črnega, seveda. Pa ste prepričani, da je res bel? Če bi bil sneg na posnetkih popolnoma bel, potem bi bile tudi fotografije popolnoma bele in brez risbe. Pa niso. Kot s prostim očesom v snegu vidimo teksturo, detajle, odbleske in globino, tako tudi pri fotografiji želimo, da ima čim boljši dinamični razpon; da ima torej čim več odtenkov od čisto bele do popolnoma črne. Naše oči vidijo teh odtenkov več, kot jih je sposoben zapisati digitalni fotoaparat, zato moramo biti pozorni, kako fotografiramo tako zahtevno površino, kot je belina snega. Sneg je iz drobnih kristalčkov vode, v kristalčkih pa se svetloba lomi po zakonih fizike. Ste opazili, da je sneg ali ledenik v globini bolj moder? Da dobi moder odtenek tudi v senci (dokaz je uvodna fotografija zasneženega gozda, ki v senci dobi krasno modrino)? Da je na turoben dan nekako sivkast? Da je ob večerni zarji roza? In da je, začuda, na vaših fotografijah včasih ne le pretirano bel ali grozljivo siv, ampak celo zelenkast, rumen in še kakšne druge barve? Do odgovorov na vsa ta vprašanja vam bo pomagala Andreja Ravnak.
Tokratna revija prinaša še vrsto zanimivih zapisov in predstavitev, med drugim tudi 6. del prispevka o tem, na kaj vse morate biti pozorni, ko se posvečate kompoziciji svojih posnetkov. V rubriki Testna cona smo tokrat preizkusili fotoaparata Nikon Z9 in Canon EOS R3, objektiv Fujinon XF 14mm F2.8 in fotofon Huawei nova 9. V množici fotografij, ki smo jih prejeli za rubriko NePozabno, je tokrat izstopal portret Kontinuum Gala Rojca, v Portfelju bralca se s svojimi fotografijami predstavlja Mojca Cvirn, med poročnimi fotografi pa tokrat gostimo Vida Jakopa.
Vabljeni k prebiranju – da bo listanje revije res postalo vaša rutina vsaka dva meseca, pa vas vabimo v vedno bolj številčno družino naročnikov in zvestih prijateljev Digitalne Kamere.