Še vedno zimsko obarvano naslovno fotografijo smo poiskali na Primorskem, pri Jaki Ivančiču. Pokrajinski fotografiji se intenzivno posveča od leta 2012, še vedno pa se za preživetje ukvarja tudi z drugimi vrstami fotografije. Fotografija z naslovnice je nastala lani decembra, kakšen dan ali dva za tem, ko je prvič udarila zima in pobelila višje ležeče vrhove po Sloveniji. »Že večkrat sem načrtoval obisk Otliškega okna, ki sem ga v preteklosti opazil na posnetkih kolegov fotografov. A v mislih sem imel, da bi sam naredil fotografijo v času, ko bi drevesa obdal sneg,« pojasnjuje Ivančič razloge, zakaj se je v zgodnjih jutranjih urah odpravil po poti, ki vodi od izvira Hubelj do kraškega okna v steni pod vasjo Otlica nad Vipavsko dolino. Čar ujetega trenutka je tudi v tem, da je bila Vipavska dolina popolnoma brez snega, na vrhu planote pa je bilo vse sveže pobeljeno.
SLOVENSKE FOTOGRAFSKE LEGENDE – Stane Jerko
»Fotografija je tisti del mojega življenja, ki me najbolj zanima. Zame je hkrati delo in konjiček, dolga leta je bila moja služba in še zdaj mi je v veliko veselje,« pravi starosta slovenske modne fotografije Stane Jerko (1937). Čeprav pravi, da fotografij ne more več tržiti tako, kot jih je včasih, se mu zdi, da mora fotografirati. Na dogodku ne zna biti zgolj opazovalec, mora ga zabeležiti. Že zato, da posnetke shrani v svoj bogati arhiv. »Drugače bi si očital, češ, tam sem bil, pa nisem ničesar posnel. A ni škoda?« V svet fotografije je vstopil že kot otrok, saj je bil njegov oče ljubiteljski fotograf, kot mladostnik si je na podstrešju domače hiše uredil studio in študent fakultete za elektrotehniko si je zelo hitro začel služiti kruh s fotografijo. »Lahko bi sicer tudi diplomiral, a kaj, ko sem ves čas vedel, da želim biti fotograf, in mi je bilo žal časa in truda, ki bi ga vlagal v študij.« Je pa res, da mu je znanje s fakultete prišlo zelo prav, ko je bilo treba v studiu »izdelati« kakšen nadomestek fotografske opreme, ki je takrat na trgu preprosto ni bilo mogoče kupiti. Čeprav fotoaparata niti danes ni odložil, ni bil redno zaposlen niti en dan v življenju, pač pa je vso svojo poklicno kariero delal kot svobodnjak.
INTERVJU – Zvone Šeruga
»Očitno je v meni le nekaj malega umetnika, ki je našel svojo izhodiščno izrazno točko v fotografiji. Ne znam risati ali slikati, pišem sicer kar korektno, a Nobelove nagrade za literaturo ne bom dobil, za fotografijo pa čutim, da imam v njej še rezervo. Fotografija je pot, po kateri najbolj neposredno prenašam svoj način življenja med ljudi, ki o čem takem le sanjajo. Živim svoje in tudi sanje mnogih ljudi, zato mi je v veliko veselje, če jim s fotografijami lahko prinesem delček njihovih sanj,« pravi Zvone Šeruga (1956). Je popotnik, novinar, pisec in fotograf; te vloge se prepletajo in težko bi se pustil ukalupiti v zgolj eno. Ne predstavlja si popotovanj brez fotoaparata, najbrž bi ga kar »razneslo«, če svojih doživetij ne bi mogel ubesediti in jih deliti z drugimi. Je preprosto človek, ki živi svoje sanje – in takšnih je danes zelo malo.
FOTO DELAVNICA – Zimska fotografija
Zunaj se je naredil krasen zimski dan, in ker prava snežna pravljica v našem klimatskem pasu ni več samoumevna, ga je bilo treba izkoristiti. Krasno je, mehkoba meditativne tišine, čistost beline, na tisoče drobnih lesketov v sveži puhasti preobleki krajine. Brez fotoaparata sploh ne morete na sneg. Kakšno doživeto popoldne! Zvečer pa fotografije na računalnik in oh … Ni tako, kot ste si predstavljali? Ekipa Digitalne kamere se je iz nič kaj zimsko navdahnjene doline podala na pobeljeno Roglo, da bi se poigrali z lesketom prave zime in mlademu fotografu Niku Skerbišu ter seveda vsem vam z nekaj preprostimi nasveti pomagali k boljšim zimskim posnetkom.
ŠOLA ANALOGNE FOTOGRAFIJE – Komercialni vidik fotografije
Rubriko Mala šola analogne fotografije zaključujemo s prispevkom o tem, kako lahko s fotografijami tudi zaslužimo. Seveda je bilo avtorske fotografije mogoče prodajati tudi že v analognih časih, a fotografi so imeli takrat na voljo veliko manj možnosti kot jih zdaj ponuja digitalna tehnologija. Dejstvo je namreč, da številni ljudje iščejo kakšno dodatno zaposlitev, dodaten zaslužek. Možnosti ali načinov, s katerimi lahko resnično pridemo do takšnega zaslužka, imamo danes prav zares ogromno, le malo se je treba znajti. Na milijone spletnih uporabnikov se dnevno zanima za nakup kakšne zanimive fotografije, ki bi jo lahko uporabili za svoj blog, e-knjigo, revijo, poster ali celo za kakšno reklamno kampanjo. Dosti ceneje je namreč kupiti fotografijo in s tem pridobiti avtorske pravice za njeno objavo, kot pa naročiti profesionalnega fotografa, da naredi posnetek po željah.
TESTNA CONA – Canon EOS M100
Novi Canonov brezzrcalnik iz serije M obljublja nekaj nenavadnega: kombinacijo telefona in klasičnega DSLR-ja. Majhna igračka, s katero rokuješ kot s telefonom, hkrati pa ji lahko menjaš objektive in od nje pričakuješ odlične rezultate kot pri velikih. Kakšen je torej ta hibrid med telefonom in resnim zrcalnorefleksnim aparatom? M100 je naslednik dve leti starejšega M10. Skupaj z modeli M3–M6 tvorijo skupino začetnikom prijaznih aparatov, ki omogočajo menjavo objektivov in presegajo meje povprečnih pametnih telefonov in kompaktnih kamer. Na M100 je mogoče uporabiti serijo Canonovih leč EF-M ali pa leče EF-S na adapterju. Aparat je mogoče kupiti v kit kompletu z lečo EF-M 15-45mm f/3.5-6.3 IS STM ali v paketu še z EF-M 55-200mm f/4.5-6.3 IS STM.
V 87. številki smo za vas testirali še nekaj objektivov, odbojnike Lastolite ter foto nahrbtnike Peak Design. V branje vam med drugim ponujamo v rubriki Žlahtna tradicija še predstavitev fotoateljeja Foto Aki iz Škofje Loke; izbor fotografij Ane Straže v Portfelju bralca, nadaljevanje Šole digitalne fotografije in zaključek predstavitve prelomnih fotografij in dogodkov ob 100-letnici Nikona.
Vabljeni k branju!