Posnetka za naslovnico tokrat nismo izbirali med obstoječimi fotografijami slovenskih fotografov, ampak jo je posebej za revijo ustvarili Ivan Bliznetsov. Fotografska pot ga je iz domače Sibirije čez Sankt Peterburg pred petimi leti z družino pripeljala v Ljubljano, podrobneje pa smo ga predstavili v 90. številki revije. V uredništvu smo želeli na naslovnici objaviti eno izmed njegovih vrhunskih fotografij, a ko smo ga zaprosili zanjo, je sam predlagal, da bi naredil popolnoma novo fotografijo prav za naslovnico. Glede na to, da poznamo njegova dela, smo bili nad idejo seveda takoj navdušeni. Sledilo je sobotno jutranje-dopoldansko fotografiranje v Barbovi graščini na Veseli Gori pri Šentjanžu na Dolenjskem. V Ivanovi ekipi sta bila še vizažistka in umetnica ličenja ter maske Dalia Češnjaj ter igralec Andrei Lenart kot model.
SLOVENSKE FOTOGRAFSKE LEGENDE – Barbara Čeferin
Fotoreporterka, kasneje urednica fotografije in zdaj galeristka ostaja ves čas predvsem fotografinja. Ko je leta 2004 v stari Ljubljani odprla prvo zasebno galerijo za fotografijo, jo je v to vodil idealizem. Bila je brez kakršnih koli galerijskih in kuratorskih izkušenj, a je natančno vedela, kaj želi. Zdaj ima Galerija Fotografija redne obiskovalce, nekaj izbranih tujih in domačih zbirateljev ter zveste sledilce galerijskega programa doma in na tujem. Januarja bo praznovala 15-letnico obstoja in pod črto bodo zapisani podatki o več kot 150 razstavah, veliko spremljevalnih fotografskih dogodkih, udeležbi na odmevnih mednarodnih umetnostnih sejmih in povabilih na festivale in razstave v tujini ter dobrodelnih dražbah fotografij, na katerih je bilo zbranih več deset tisoč evrov za pomoči potrebne otroke. V tem obdobju je s svojo galerijo stkala številne mednarodne vezi, v mednarodni fotografski prostor je vstopila pravzaprav še bolj smelo, kot se je lotila vzpostavljanja trga umetniške fotografije doma.
INTERVJU – Bor Dobrin
Fotograf – dolgoletni fotoreporter in urednik fotografije – si je kljub uspešnemu zaključku študija arhitekture svojo poklicno pot začrtal že kot najstnik. Začel je pri 14. letih z bratovim fotoapartom Canon AE-1 Program in dve leti kasneje presedlal na Canona A-1. Z naslednjim aparatom EOS 100 je v študentskih letih že delal za časopis Ekipa in Canonu ostal zvest do danes, saj ne vidi razloga, da bi menjaval nekaj, s čimer je zadovoljen. Njegov fotografski ciklus je izjemno širok, a sam priznava, da najbolj uživa ob portretni fotografiji in fotografiranju avtomobilizma. Če večina opozarja, da se delo fotografa nikoli ne zaključi s pritiskom na sprožilec, Dobrin bolj kot samo urejanje posnetkov, ki je seveda tudi potrebno in ga vselej opravi, izpostavlja priprave na fotografiranje. Da bo portretna fotografija res nagovorila gledalca, mora fotograf čimbolj spoznati in začutiti portretiranca, razgrinjati koprene skrivnostnosti in prodreti pod masko, za katero se nas večina skrije vsako jutro. Le poglobljene priprave in temeljit razmislek so pot do dobre fotografije, do tega, da fotograf napreduje v svojem delu.
FOTO DELAVNICA – Praznična fotografija
Decembra so praznično osvetljeni in okrašeni mestni prostori prava paša za oči in kar ne moremo mimo, ne da bi najlepše prizore ovekovečili s telefonom ali fotoaparatom. Krasni svetlobni ambienti pa na posnetkih pogosto izpadejo pretemni ali presvetli, spackani, zrnati, neostri ipd. Zašli smo namreč na področje fotografije, ki ni mačji kašelj. Fotografiranje je slikanje s svetlobo, in ko je te zelo malo, se hitro soočimo z osnovnimi tehničnimi težavami. V analognih časih je bilo fotografiranje v prazničnem mestu precej težavno delo, saj filmi niso bili dovolj občutljivi za svetlobo. Danes nam tehnologija omogoča zajem slike z veliko svetlobno občutljivostjo že na žepnih telefonih, a posneti prizori pogosto vseeno niso niti malo podobni temu, kar vidimo s prostim očesom. Zato bo nekaj nasvetov iz tokratne Foto delavnice zagotovo prišlo še kako prav.
UČENJE – Izdelajte si lastno svetlobno šablono
Izraz boke se uporablja zlasti za zamegljene osvetljene ali presvetljene dele na fotografiji ali za estetsko vrednost zamegljenih delov. Običajno se izriše v obliki bolj ali manj pravilnih krogov na neostrem delu posnetka. Oblika krogov je odvisna od števila zavesic v zaslonki objektiva ter sestave leč. Tovrstne zamegljenosti s prostim očesom ne moremo videti, zato je ustvarjanje bokeja s fotoaparatom svojevrstna vizualna izkušnja. December ponuja obilico svetlobnega okrasja, ki pridobi novo dimenzijo, kadar je izven fokusa. In če se odločite za izdelavo lastne šablone, ki jo namestite pred objektiv, boste svetlobo res lahko oblikovali povsem po svoje.
PORTFELJ BRALCA – Tadej Gudan
V objektiv je dolga leta lovil podobe narave in pokrajine, pa naj bodo to gozdovi ali meglice, ki se dvigajo proti nebu, lebdijo nizko nad tlemi ali prepredajo prostrana polja. Te mu ostajajo ljube tudi dandanes, čeprav zadnjih pet let, kar mu družbo dela psička Ella, madžarska kratkodlaka ptičarka ali vižla, ogromno fotografiram tudi živali. Ella je najbrž res največkrat fotografirana, a na posnetkih so še druge živali. Tako že dve leti sodeluje tudi z zavetiščem za rejne živali Koki, za katerega je posnel fotografije rešenih živali za koledar za leto 2019.
V novi številki vas čaka še obširna Testna cona, v kateri smo preizkušali fotoaparate Fuji X-T3, Nikon Z6 in Canon EOS R, Sigmina objektiva 105mm Art in 60-600 mm, potovalne nahrbtnike in torbe Wandrd ter pripomoček Pictar, preglejte pa še fotografije bralcev v rubriki Nepozabno, spoznajte delo Nikonovega ambasadorja Davida Yarrowa ter v FotoNovicah poiščite vse tisto, kar vas zanima. Želimo vam prijetno branje revije in dobro luč vselej, ko vzamete fotoaparat v roke. Pa seveda srčno in srečno 2019, v katerem vas v našo družbo vabimo tudi na kakšnega od Foto potepov z Digitalno kamero.