Redko se zgodi, da bi se na naslovnici dveh zaporednih številk revije znašel posnetek istega avtorja, a tokrat se nismo mogli upreti. Pritegnila nas je namreč fotografija, ki jo je s sledilci na svojem FB-profilu delil Ivan Bliznetsov. Spomnimo, da ga je fotografska pot iz domače Sibirije čez Sankt Peterburg v letu 2013 skupaj z družino pripeljala v Ljubljano, podrobneje pa smo ga predstavili v 90. številki revije. Potem ko smo v živo spremljali, kako je nastajala naslovnica prejšnje revije, je tokratni posnetek njeno pravo nasprotje. Razlika med njima je še v tem, da je fotografijo za naslovnico prejšnje številke načrtoval, za tokratno pa smo jo izbrali med posnetki, ki jih je ustvarjal v svojem studiu. »Želel sem narediti nekaj takega, česar nisem delal še nikoli prej …« ozadje nastajanja posnetka opisuje Ivan Bliznetsov. Za model je izbral Marino Dereviankino, ki je ob poziranju sodelovala tudi z mojstrico ličenja Dalio Češnjaj.
SLOVENSKE FOTOGRAFSKE LEGENDE – Matjaž Krivic
Dokumentarni fotograf, ki ga zanimajo zgodbe ljudi in krajev, že več kot 25 let odkriva svet v svojem značilnem fotografskem slogu, ki mu vedno znova prinaša prestižne nagrade. Predstavlja revne dele sveta, se ne izogiba socialnim nemirom, skuša se dotakniti verske predanosti, vse bolj občutljiv je za okolijske rane, ki jih naravi povzroča človek – vse to v želji, da podobe, ki jih sam vidi, pokaže tudi drugim. Njegove fotografije govorijo v imenu zapostavljenih, preslišanih, pozabljenih in izkoriščanih. Zaradi odprtosti in spoštljivosti, s katerima se loteva svojega dela, so tudi vsi obrazi ljudi na fotografijah spontani, naravni in odprti. Letošnji januar je bil eden redkih mesecev, ko se je Matjaža Krivica dalo uloviti doma v Ljubljani, že v teh tednih ga bo namreč pot dvakrat vodila na Norveško in nato v New York, kjer bo gost New York Portfolio Reviewa. A Ljubljana je njegov dom, iz katerega tako pogosto odhaja tudi zato, da se lahko vedno znova vrača vanj. In tudi zato bo na pragu poletja na Ljubljanskem gradu na odprtem postavljena razstava 40 fotografij iz zgodbe o litiju, izbor iz te zgodbe pa bo čez poletje na velikih platnih na ogled tudi v Badnu pri Dunaju in že od konca aprila naprej tudi na fotografskem festivalu DiaPhane v Franciji. Fotografije iz zgodbe o litiju si bodo lahko ogledali tudi Američani. 25. aprila bodo namreč v New Yorku v prostorih pomembne fotografske založbe, revije in galerije Apreture odprli razstavo nagrajenih del letošnjih vizualnih pripovedovalcev zgodb. Sredi februarja je namreč Matjaž Krivic s serijo fotografij Litij – Gonilna sila 21. stoletja postal zmagovalec in prejemnik prestižne nagrade za vizualno zgodbo leta 2019 v kategoriji Dokumentarnih zgodb LensCulture Visual Storytelling Awards. Žiranti so izmed več sto fotografov iz 166 držav izbrali 36 izjemnih avtorjev iz 22 držav; med njimi so določili 25 finalistov, vsak izmed sedmih žirantov je izbral najboljšega fotografa po svoji presoji, ob tem pa še štiri fotografe, ki so prejeli nagrade za serije ali posamične fotografije v kategorijah dokumentarne in domišljijske fotografije.
INTERVJU – Nevenka Papič
Fotografija jo spremlja že vse življenje, a aktivneje se ji posveča šele zadnje desetletje. Po študiju jezikov, službi in vstopu med podjetnike preprosto ni bilo ne časa ne znanja za kaj več kot posnetke, s katerimi je polnila družinske albume. Ko se danes ozira nazaj, pravi, da bi ob vnovičnem odločanju za poklicno pot zagotovo izbrala takšno, ki bi bila tesno povezana s fotografijo. Njeni posnetki nastajajo povsod, največ pa jih prinese s potovanj po svetu. Za svoja dela je prejela blizu sto nagrad in pohval z mednarodnih fotografskih salonov, za njo je sedem samostojnih razstav in sodelovanje na številnih skupinskih. Z odgovorom na vprašanje, ali in kdaj bo s svojimi fotografijami pri Fotografski zvezi Slovenije kandidirala za naziv mojster fotografije, pa je rahlo v zadregi. Še vedno verjame, da je naziv kandidat za mojstra, ki ji ga je FZS podelila leta 2016, krona na njeni fotografski poti – a v očeh se ji zableščijo iskrice. In prav je tako; ne nazadnje je njena dosedanja fotografska pot relativno kratka in dober primer prehoda z brezpotij na sprva ozko in sčasoma vse bolj uhojeno stezico, ki že prerašča v široko cesto.
FOTO DELAVNICA – Uporaba studijskih bliskavic
Arne Hodalič in Katja Bidovec sta nas sistematsko popeljala skozi teorijo osvetljevanja z umetno svetlobo in njene ustvarjalne uporabe, v praktičnem delu pa so lahko udeleženci tudi preizkusili studijsko opremo in teorijo prenesli v prakso. Poudarek je bil na delu z bliskavicami HSS (»high speed sync«), s pomočjo katerih ustvarimo svetlobne razmere, ki so v celoti neodvisne od svetlobnih razmer okolja, kar nam omogoča popoln nadzor nad osvetlitvijo in praktično neomejene možnosti pri ustvarjanju svetlobnih razmer tudi na terenu, sredi belega dne. Čas osvetlitve takšnih posnetkov je bistveno krajši od klasičnega sinhronizacijskega časa 1/250 s. Vsebine celega predavanja vam seveda ne bomo izdali, smo pa iz teh šestih ur intenzivnega in poučnega fotografskega druženja izluščili nekaj poudarkov, ki jih predstavljamo po sistemu od A do Ž; od osnovnih do naprednih, deset zanimivih namigov za studijsko fotografijo, ki bodo prav gotovo marsikomu prišli prav.
PORTFELJ BRALCA – Mija Koprivc
Aktivneje se s fotografiranjem ukvarja od leta 2016, ko se je pridružila Društvu fotografov Svit. S sodelovanjem v društvu, sledenjem spletnim fotoportalom in socialnim omrežjem dnevno zvedavo spremlja vsa področja fotografije, zato nima izbranega – rada je v naravi, ki ji pomeni sprostitev in odmik od dnevnega norenja, običajno v okolici Celja, kjer lahko kljub večkrat prehojenim potem vedno znova najde nove, zanimive fotografske motive; uživam v odkrivanju v urbanem okolju. Za poseben izziv si je postavila fotografiranje v nočnih urah in tako je v letu 2018 nastajala serija Ko Celje zaspi. Ker ureja spletni portal V Celu dogaja, ki deluje kot napovednik dogodkov v Celju, se teh večkrat udeležuje in v fotografijo vstavlja vtise prisotnih. V času veselega decembra je redno obiskovala koncerte na prostem v starem mestnem jedru in posebne razmere, kot so mraz, sneženje, plinski grelniki na odru, pokrivala nastopajočih, pisane reflektorske luči in nenazadnje prebijanje v ospredje skozi množično publiko, so dajale poseben čar beleženju TISTEGA trenutka, za katerega veš, da je neponovljiv, ko ga skušaš ovekovečiti na stotinah fotografij in pri tem kar najbolj uživaš.
V novi številki vas čaka še obširna Testna cona, v kateri smo preizkušali fotoaparate Fuji GFX 50R, Sony DSC-HX99 in Nikon Coolpix A1000, objektive Fujinon 8-16 mm in Sigmina 70-200 mm ter 56 mm, adapter Fringer, fototiskalnik canon Zoemini ter studijske bliskavice Quadralite, preglejte pa še fotografije bralcev v rubriki Nepozabno, spoznajte delo Nikonovega ambasadorja Joela Marklunda ter v FotoNovicah poiščite vse tisto, kar vas zanima. Želimo vam prijetno branje revije in dobro luč vselej, ko vzamete fotoaparat v roke, pa seveda še povabilo, da se nam pridružite tudi na kakšnem izmed spomladanskih Foto potepov z Digitalno kamero.