SLOVENSKE FOTOGRAFSKE LEGENDE – Aleš Bravničar
Ob polnoletnosti slovenske izdaje Playboya je konec maja izšel Playboy Special, podnaslovljen Najlepša slovenska dekleta z modnih brvi. Posebno izdajo so v uredništvu pripravili s fotografom Alešem Bravničarjem, ki se je ekipi pridružil le nekaj številk po izidu prve, in čeprav njegovo delo sega tudi na številna druga področja fotografije in v zadnjih letih tudi videa – in prav o tem boste več izvedeli v intervjuju -, je v širši javnosti najbolj prepoznaven prav kot Playboyev fotograf. Slednje tudi ne preseneča, saj se je ne nazadnje podpisal pod kar 40 piktorialov, njegove fotografije pa so bile objavljene na kar 72 Playboyevih naslovnicah domače in tudi tujih izdaj. Bil je prvi slovenski fotograf, ki so mu fotografije objavili tudi v ameriškem Playboyu, ustanovitelj in nekdanji urednik revije, pokojni Hugh Hefner, pa ga je celo povabil v znameniti Playboyev dvorec. 40 deklet na 130 straneh Playboy Speciala je zanimiv vpogled v razvoj slovenske erotične fotografije, hkrati pa pregled Bravničarjevega dela za revijo v zadnjem desetletju. In prav na začetku tega desetletja, natančneje oktobra 2009, je nastala tudi fotografija Tine Semolič (trenutno živi v tujini, a marsikdo se je še spomni iz resničnostnega šova Big Brother) z naše naslovnice, ki pa je tokrat sploh prvič objavljena v tiskanem mediju. »Nastala je v mojem ljubljanskem studiu in je – kljub 18-letnem delu pri Playboyu – ena mojih zelo redkih modnih podob manekenke v zajčji opravi,« pravi Bravničar in pojasnjuje, da je podobno kot veliko drugih njegovih fotografij tudi ta posnetek obtičal v mapi »ožji izbor« in tam v digitalni pozabi ždel skorajda desetletje. Znova ga je namreč odkril, ko je ob izboru fotografij za tokratni Playboy Special z ekipo sodelavcev »iz naftalina potegnil vse arhive in še enkrat temeljito pregledal celotne zbirke posnetkov«.
INTERVJU – Klemen Razinger
Po uspešni športni karieri v deskanju na snegu je izbral študij grafike na Naravoslovnotehniški fakulteti v Ljubljani, kjer je diplomiral iz smeri Fotografija. Sprva se je posvečal dokumentarni fotografiji in kot vodja ekipe fundacije Z glavo na zabavo skrbel za fotodokumentacijo, ob tem pa kot asistent sodeloval z vrhunskimi avtorji modne, studijske, produktne in arhitekturne fotografije. To delo mu je bilo pravi izziv in še danes je hvaležen za najboljšo šolo studijskega, terenskega in timskega dela. Radovljičan, ki sicer dela in živi v Ljubljani, se v naročilih enkrat utaplja, drugič pa mu ostajajo prosti dnevi, ki jih izkorišča za svoje osebne fotografske projekte. Brez njih, pravi letošnji slovenski nacionalni zmagovalec SWPA, ne bi zmogel. Ker je delo fotografa kampanjsko, tudi ne mara dolgoročnega načrtovanja. »Živim za danes,« pravi in po temeljitem razmisleku le odgovori na vprašanje o svojih željah in načrtih za prihodnost. Želi si, da bi kakšna galerija v Sloveniji gostila njegovo serijo In the Dark, nočne fotografije s hrvaško-slovenske meje v času največjega begunskega vala v letu 2015, ki je bila predlani na ogled v palači Združenih narodov v New Yorku, zdaj pa jo ima varno spravljeno doma.
PORTFELJ BRALCA – Ana Skobe
S svetlobo zapisana podoba jo spremlja že od otroštva. “Najprej so bile to fotografije, ki sem jih kot osnovnošolka zbirala in shranjevala, ker so me tako ali drugače navdihovale. V zadnjem razredu pa sem se vpisala v fotografski krožek in z enim izmed prvih posnetkov zmagala na natečaju. Z nagrado – udeležbo na fotografski delavnici – sem pridobila prve teoretične, predvsem pa praktične izkušnje. Od tedaj naprej me je fotografija vedno bolj in bolj zanimala. Zdaj pravim, da se s fotografijo ukvarjam ljubiteljsko, vendar to razmerje iz dneva v dan prerašča v nekaj bolj kompleksnega. Fotografiram z vsem, kar se znajde pri roki, včasih je to telefon, drugič digitalni ali analogni fotoaparat, občasno pa pustim tehniko ob strani in se prepustim zgolj opazovanju svetlobe, kako pada in obliva predmete, ljudi ali prostore. Po naravi sem avanturistka, zato imam rada izzive. Znotraj raznovrstnosti motivov bi težko izpostavila le eno temo, ki me zanima; zanima me vse, od pokrajin in narave, portretov in arhitekture do dokumentarne fotografije. Še posebej ljube pa so mi zgodbe, s katerimi vedno znova odkrivam razsežnosti življenja ali le zbiram in zapisujem mimobežne trenutke sedanjosti.” Ana Skobe trenutno zaključuje študij na Fakulteti za arhitekturo in ne more si pomagati, da tudi zaključek ne bi bil povezan – lahko ugibate – s fotografijo.
STROKOVNJAK SVETUJE – Fotografiranje kapljic
Fotografiranje vodnih kapljic pokaže svet vode, kot ga nismo vajeni. V naravi lahko vidimo, kako dežne kapljice skačejo po lužah, ampak vseh podrobnosti teh dogajanj s prostimi očmi ne moremo videti. Zato gre pri tej zvrsti fotografije za kombinacijo makrofotografije, hitrega zajema podatkov, fizikalnega eksperimenta in kemijskih lastnosti snovi. V času analognega filma je bila ta zvrst fotografije omejena zgolj na odboj kapljic od vodne površine, saj je bilo za fotografiranje na film, njegovo razvijanje in izdelavo fotografij potrebno ogromno posnetkov in časa, da si dosegel želeno sliko. “Z digitalno tehniko in cenovno dosegljivo elektroniko pa se lahko v tej zvrsti preizkusi praktično vsak fotograf. Rezultate vidimo takoj in sproti lahko spreminjamo pogoje fotografiranja tako, da dobimo drugačen rezultat,” pravi naš sodelavec Robert Gajšek, ki je pripravil tokratno rubriko.
FOTO DELAVNICA – Analogna fotografija
Analogna fotografija ni samo stvar preteklosti, ostaja z nami kot manjšinski sestavni del fotografske ustvarjalnosti, je pa res, da jo je treba predstaviti in približati mladim. V nasprotju z generacijami, ki so z analogno fotografijo rasle ali pa z njo vsaj bile seznanjene, mladi s to vrsto fotografije nikoli niso imeli stika in je ne poznajo. Zato je na nas, da jim omogočimo vpogled v ta ročni fotografski svet ustvarjanja s svetlobo. V ta namen smo se povezali s Pelikanovim ateljejem, ki deluje v okviru Muzeja novejše zgodovine Celje in kjer bodo v bodoče pripravljali delavnice analogne fotografije za mlade. Da bi jim praktično prikazali fotografski proces od vstavljanja filma v aparat do fotografije na papirju, pomagali razumeti osnovne fizikalne lastnosti v zvezi s fotografijo in jih morda navdušili, da bi tudi sami kdaj preizkušali čare klasične fotografije, smo v muzeju pripravili delavnico analogne fotografije za bodoče mentorje zvedave fotografske mladeži. V revijah pa – tako kot je bilo tudi na delavnici – predstavljamo oba sestavna dela; razvijanje filmov in razvijanje fotografij. Pogosto se namreč dogaja, da fotografi filme še razvijajo sami, a jih nato skenirajo v digitalno obliko in se ne ukvarjajo z razvijanjem fotografij na papir, temveč jih dajo po potrebi natisniti.
MOJSTER PHOTOSHOPA – Ionut Caras
Romunski fotograf in umetnik Ionuț Caraș je generacija poznih 70. let. Mojster Photoshopa ali – kakor se je sam oklical – »Photomechanic« pri delu uporablja arhiv lastnih fotografij, ki jih zlaga v plasti, oblikuje, prilagaja in z njimi ustvarja nove kompozicije. Njegov največji navdih je nadrealizem sanj, barvno pa ga navdihujeta jesen in zima. S svojimi pravljičnimi krajinami in nenavadnimi portreti navdušuje publiko po vsem svetu. Poleg tega, da je poklicni fotograf in retušer, se ukvarja tudi s predavanji in videoprodukcijo. Je prejemnik številnih nagrad, njegove fotografije pa so bile objavljene v različnih publikacijah in revijah. S fotografsko manipulacijo se ukvarja že kakšno desetletje in pravi, da gre iz hiše vedno s fotografskim aparatom v roki. Kjerkoli že je, vedno najde kaj zanimivega za ustvarjanje lastne fotografske knjižnice, iz katere jemlje motive, kot so drevesa, ljudje, živali, stavbe, predmeti, pokrajine, igrače itd. za nove ustvarjalne eksperimente. Vedno si zastavi vizijo in fotografijo oblikuje v glavi, še preden pride do računalnika. Pravi, da sta vizija in osnovno poznavanje Photoshopa dovolj za izdelavo sanjskih podob. Vse ostalo so vaja, čas in potrpežljivost. Nekaj njegovih ustvarjalnih eksperimentov bomo predstavili tudi na straneh Digitalne kamere, začenjamo pa s tem, ki je nastal prav med obiskom Celja in Slovenije.
V novi številki vas čaka še obširna Testna cona, v kateri smo preizkušali fotoaparate za otroke in najstnike ter Fuji X-T30, Nikon Coolpix W150 in Canon Zoemini S in C, objektiva Fujinon XF 16mm f2.8 R WR in 100-200mm ter solarne polnilne baterije xTorm in popotniška stojala Sirui. Preglejte pa še fotografije bralcev v rubriki Nepozabno, spoznajte delo Nikonovega ambasadorja Maxa Leitnerja ter v FotoNovicah poiščite vse tisto, kar vas zanima – morda vas zamika tudi obisk festivala v avstrijskem Badnu in ogled fotografskih razstav na kar 7 km mestnih ulic, trgov in parkovnih površin.
Želimo vam prijetno branje revije in dobro luč vselej, ko vzamete fotoaparat v roke, pa seveda še povabilo, da se nam jeseni pridružite tudi na kakšnem izmed Foto potepov z Digitalno kamero.