Fotografijo za naslovnico je prispeval romunski fotograf in mojster Photoshopa Ionuţ Caraş. Po navadi za umetniške slike uporabi vsaj tri, včasih pa tudi več kot deset fotografij, ki jih je prej posnel na različnih lokacijah in ob različnih priložnostih. Za izdelavo Dekličinega vodnega sveta, kot je podobo poimenoval, je potreboval osem posnetkov. Ideje za končne izdelke se avtorju porajajo, ko hodi po svetu in fotografira stvari in detajle, ki jih v glavi skombinira v nove prizore že na terenu, včasih montaže nastanejo kar tako, drugič spet so to prizori iz njegovih življenjskih izkušenj. Pri delu za računalnikom so zelo pomembni detajli, zato se še zlasti skrbno posveti natančnemu izrezovanju. Koliko časa mu vzame posamezna montaža, težko oceni, a zagotovo najmanj dve ali tri ure, pogosto pa celo osem ali devet ur. Tokrat je bilo delo še zamudnejše, saj je prvotno različico ustvarjalnega fotografskega eksperimenta predelal iz ležečega v pokončni format, ki je ustreznejši za naslovnico.
SLOVENSKE FOTOGRAFSKE LEGENDE – Uroš Hočevar
Uroš Hočevar (1972) s časopisno hišo Delo sodeluje od leta 2006, leta 1999 je kot fotoreporter začel delati za revijo Mag, ki ji je ostal zvest vse do ukinitve, a bil vmes tudi urednik fotografije pri časniku Ekipa. Je soavtor fotografske monografije Oder za odrom (2015), njegovi posnetki so bili v knjigi Trenutki v času izdani ob svetovnem prvenstvu v rokometu na mivki oz. pesku leta 2013. Objavil je več besedil o reportažni fotografiji v revijah Fotografija, Borec in drugih publikacijah, decembra 2010 pa je izšla njegova knjiga Estetika reportažne fotografije. Na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani je leta 1999 diplomiral z nalogo Estetika krutosti: vojna fotografija ob koncu stoletja, 17 let pozneje pa doktoriral z delom Estetika reportažne fotografije po 11. septembru 2001. Svojega znanja ne skriva; bil je somentor Delove poletne foto delavnice, pogosto sodeluje na pogovorih o reportažni fotografiji in že dve leti študentom na VIST predava reportažno in dokumentarno fotografijo. Je med ustanovitelji skupine Kolektiffimages, ki za naročnike ustvarja kakovostne podobe, zlasti s športnih dogodkov. Čeprav ga kolegi priganjajo, da bi moral razstavljati, okleva. »Ne vem, zakaj, a zdi se mi, da bi morala biti razstava zelo premišljeno pripravljena, preprosto ne vem, zakaj ne,« pravi in dodaja, da so bila njegova dela na ogled ob 65-letnici SLG Celje, ko sta z Jako Babnikom razstavljala posnetke z »odra za odrom«. Sodeloval je tudi v okviru selekcionirane razstave fotografov Dela Slika nad besedo v Cankarjevem domu, ki je bila leta 2017 uvod v retrospektivno razstavo legendarnega Roberta Cape.
INTERVJU – Christy Lee Rogers
Christy Lee Rogers je iz Kailue na Havajih. Njena obsedenost z vodo je medij, s katerim premika meje sodobne fotografije proti klasičnemu baročnemu slikarstvu. Njena dela so bila razstavljena in so del zasebnih kolekcij v Parizu, Londonu, Italiji, Mehiki, Šanghaju, Braziliji, Južni Afriki, Los Angelesu in še bi lahko naštevali, prav tako so bila objavljena v najuglednejših svetovnih publikacijah, kot so Vogue, Harper’s Bazaar, Art China, Elle Decoration, Global Times, The Independent, Casa Vogue, Photo Technique itd. Njene fotografije krasijo številne naslovnice glasbenih albumov, izbrane so bile za opero v Franciji in so osvojile številne prestižne nagrade na vseh celinah. S Christy Lee Rogers smo se pogovarjali o njenem ustvarjanju in pogledu na svet.
PREDSTAVLJAMO – Poročni fotografi
Poročni fotografi ugotavljajo, da so minili časi, ko se je večina porok zvrstila v maju. Pari se zdaj poročajo čez celo leta; nekaterim je všeč belina zimske kulise, drugim pomladansko brsteče zelenje, tretji za poročni obred na prostem izberejo poletne večere, precej je tudi takšnih, ki si za uraden začetek skupnega življenja zaželijo toplo jesensko barvitost. Prav vsem pa je skupno, da si za spomin na izrečeni »da« želijo fotografije, ki bodo nekaj posebnega, edinstvenega, pisanega na kožo prav njim. V uredništvu jim želimo olajšati izbiro, zato vabimo poročne fotografe, da na naših straneh pokažejo svoja dela. Kratko predstavitev (seveda skupaj s fotografijami) nam pošljite na: info@digitalna-kamera.si.
V tokratni številki si oglejte predstavitev dela Sabine Izlakar, fotografinje pri Fototrenutki.si.
FOTO DELAVNICA – Arhitekturna fotografija
Arhitektura je, poenostavljeno, prostorska geometrija. Zatorej dobrodošli v svetu geometrije, ki ga želimo predstaviti s fotografijo. Arhitekturna ali strukturna fotografija ima zaradi svojih posebnosti moč, da strukture prikaže na različne načine in v različnih kontekstih. Lahko jih zreducira na minimalne dvodimenzionalne grafike ali jih, ravno nasprotno, navidezno nadgradi v ekstremne prostorske instalacije. Je igra kompozicije in perspektive. Nekje med obema skrajnostma je klasična, korektna fotografija, ki skrbi za pravilne proporce in poravnane linije. Na foto delavnici v Ljubljani smo pregledali nekaj osnovnih zakonitosti arhitekturne fotografije, jih podkrepili s praktičnimi primeri in na sprehodu skozi mesto fotografsko proučili nekaj stavb ter jih prikazali na vsak svojim očem lasten način. Delavnice so se udeležili študentki arhitekture Lara Grum in Anja Tišler ter osnovnošolec Tadej Preradović Jarc – zanimalo nas je, kako grajene strukture vidijo mlade ustvarjalne oči, ki poleg vsega razumejo tudi osnove prostorskega projektiranja – vodila pa sta jo mentorja Andreja Ravnak in Igor Rosina.
DIGITALNA AKADEMIJA – Načini merjenja svetlobe
Skoraj vsi digitalni aparati, od vrhunskih do cenovno najskromnejših, imajo na voljo različne nastavitve za merjenje svetlobe. Poznavanje in uporaba teh nastavitev lahko drastično spremenita kakovost vaših fotografij, žal pa je v praksi pogosto tako, da večina uporabnikov digitalnih fotoaparatov ne razume, čemu so različne nastavitve namenjene, kako delujejo in kdaj jih je smiselno uporabiti. Nastavitve merjenja svetlobe boste našli v meniju za nastavitve fotoaparata ali pa na za to določenem gumbu oz. bližnjici, odvisno od tega, kateri fotoaparat uporabljate. Pri popolnoma samodejnih nastavitvah aparata bo najbrž selekcija načinov merjenja svetlobe omejena ali zaklenjena, je pa za vsakdanje hitre posnetke najboljša možnost izbor večconskega merjenja svetlobe. Skoraj pri vseh fotoaparatih boste našli osnovne načine merjenja svetlobe: točkovno, središčno in večconsko. Simboli so bolj ali manj univerzalni in bodo na vseh aparatih označeni podobno. Podrobnosti z nasveti o tem, kateri način uporabiti, preberite v prvem članku nove rubrike Digitalna akademija.
V novi številki vas čaka še obširna Testna cona, v kateri smo preizkušali fotoaparat Fuji GFX 100, po tri Samyangove in Sigmine objektive, stenski dekor hexxas podjetja Cewe in gimbal Benro. Preglejte pa še fotografije bralcev v rubriki Nepozabno, spoznajte delo Nikonove ambasadorke Julie Kennedy ter v FotoNovicah poiščite vse tisto, kar vas zanima – vsekakor pa razmislite o obisku Celja in rastoče Fotohiše Pelikan, ki bo za vse obiskovalce na ogled v soboto, 14. septembra, ko bomo v atriju steklenega fotografskega ateljeja gostili Pelikanov dan fotografije.
Želimo vam prijetno branje revije in dobro luč vselej, ko vzamete fotoaparat v roke. In na snidenje v Celju!