PREIZKUSILI SMO
Canon EOS R8
(1. del)
ČISTO ZA ZAČETEK: DOBRO JE VEDETI
Dobrih deset let je že, odkar je področju Canon foto opreme vzniknila povsem nova tehnološka veja, brezzrcalni fotoaparati. Napovedi o manjši teži, boljšem izkoristku objektivov, bolj kakovostni sliki, hitrejšem avtomatskem ostrenju ipd. so se dejansko uresničile in v teh nekaj letih smo dobili uporabniki na razpolago že cel niz odlične opreme. Ponudba je tako pestra, da se tudi naprednejši uporabniki stežka odločijo, v kateri model bo šla njihova naslednja investicija. Zaradi tega se je dobro najprej poučiti o tem, kateri člani sploh sestavljajo družino brezzrcalnih fotoaparatov in kakšne so njihove najosnovnejše karakteristike.
Od leta 2012 se je v družini Canon nabralo že dobrih 20 brezzrcalnih modelov fotoaparatov, najdemo jih pod oznakama M ali R. Prvi aparat serije M je prišel na trg leta 2012, v seriji R pa 2018. Osnovna filozofija je ta, da se od najenostavnejšega pa do profesionalnega aparata izboljšujejo tehnične specifikacije – vsak višji model ponuja tehnične izboljšave glede na predhodnega, s tem pa se logično veča tudi cena. Modeli M so v osnovi namenjeni začetnikom in manj zahtevnim uporabnikom, modeli R pa naprednim in profesionalnim uporabnikom. Bistvena razlika je v navoju objektiva; EOS M uporablja manjši EF-M navoj, EOS R pa večji RF navoj. To torej v praksi prinaša tudi dva različna niza pripadajočih objektivov.
Druga pomembna razlika je velikost slikovnega senzorja. Serija M temelji na manjšem APS-C senzorju, na njem pa je osnovanih tudi nekaj R modelov. Višji R modeli imajo senzor polnega formata. Številka poleg M in R pomaga aparate razvrstiti po hierarhiji glede na tehnične specifikacije; npr. EOS R50 je vstopni in cenejši model, EOS R3 pa je profesionalni in dražji model. Načeloma torej iz imena modela izvemo najosnovnejše in sklepamo o približnih tehničnih specifikacijah ter cenovnem rangu.
Shema: iz imena serije in velikosti senzorja lahko sklepamo o tehnični izpopolnjenosti (od nižjega modela M do višjega modela R se stopnjuje dovršenost vgrajene tehnologije) in ceni aparata (polni format pomeni tudi višjo ceno).
V sredini leta 2023 Canon brezzrcalno družino tvori 21 modelov aparatov, od katerih se nekaterih že ne proizvaja več:
Čemu ta dolgi uvod? Razumevanje hierarhije v Canon družini brezzrcalnih fotoaparatov je dobra osnova, da že po imenu modela spoznamo, za kakšen tip aparata gre. Tokrat smo v roke vzeli EOS R8, ki je torej osnovan na senzorju polnega formata, je primeren za objektive z RF navojem (ali seveda tudi ostale objektive s primernim adapterjem) in spada med boljše vstopne R modele, kar v praksi pomeni, da ponuja marsikaj, s čimer operirajo PRO modeli, le v tehnološko nekoliko okrnjeni in cenovno ugodnejši različici. Ta pozicija ga dela izjemno privlačnega za marsikaterega uporabnika, ki si želi naprednejše opreme, ni pa pripravljen investirati v najboljše modele, ki znajo dodobra udariti po žepu. In še eno mamljivo karakteristiko nosi: majhen je in lahak.
OSNOVNE SPECIFIKACIJE
Po svojih zmogljivostih se R8 nahaja med modeloma RP in R6 Mark II. Iz vidika uporabnosti je torej nekako bolj kompakten, hitrejši in za video zmogljivejši nadomestek starejšega R6.
Z dimenzijami 133 x 85 x 70 mm in težo 461 g je proti R6 (138 x 98 x 88 mm, 680 g) že pravi lahkokategornik. To je torej tisto, o čemer se je govorilo ob uvedbi brezzrcalne tehnologije – pričakovali smo precej bolj kompaktno opremo. Kljub svoji majhnosti še vedno dobro sede v roko in je ergonomsko prijeten, z razporeditvijo gumbov in kontrolnikov vred. Ohišje je iz magnezijeve zlitine, ter delno iz aluminijeve zlitine in polikarbonatne smole s steklenimi vlakni. Optimalno delovno okolje je med 0 in 40°C, s 85 % ali manjšo vlažnostjo.
Srce aparata je senzor polne velikosti (35,9 x 23,9 mm CMOS) z ločljivostjo 24,2 milijona slikovnih pik, razmerjem prikaza 3:2, vgrajenim nizkoprepustnim filtrom in čistilnim sistemom EOS. Poganja ga slikovni procesor DIGIC X. Omogočeno je fotografiranje v razponu od ISO 100 do 102400 oz. razširjeno med ISO 50 in 204800. Ponuja številne načine nadzora osvetlitve in klasičen nabor nastavitev samodejnega ostrenja (CMOS II z dvojnimi slikovnimi pikami), pri čemer je možno specifično izbrati ljudi (oči/obraz/glava/telo), živali (psi, mačke, ptice, konji) ali vozila (dirkalni avtomobili, motorna kolesa, letala, vlaki). Vgrajeno je 0,39-palčno OLED elektronsko iskalo z 2,36 milijona slikovnih pik (1024 x 768), opcijo popravljanja dioptrije in vsemi potrebnimi informacijami. Polno vrtljiv 3,0-palčni (7,5 cm) LCD zaslon na dotik ponuja enostavno upravljanje aparata in slike.
Napaja se s pomočjo akumulatorske litij-ionske baterije LP-E17, ki zmore približno 370 posnetkov z zaslonom LCD oz. 220 posnetkov z iskalom. Omogoča neprekinjeno fotografiranje s hitrostjo 6.0 fps oz. 40.0 fps elektronsko, video polne velikosti v 4K UHD resoluciji 3840 x 2160 z največjo hitrostjo 180 fps. Na voljo sta največ 2 uri neprekinjenega snemanja videoposnetkov.
Za ogled polnih specifikacij in morebitne primerjave z ostalimi podobnimi R modeli obiščite uradno stran Canon Slovenija, mi pa se bomo v nadalje posvetili predvsem naši uporabniški izkušnji na terenu in galeriji fotografij.
Slike: Pokrajinski vtisi s potepa po toskanski krajini so bili zabeleženi z EOS R8 in objektivom Canon RF 24-70mm F2.8 L IS USM.
NAŠA UPORABNIŠKA IZKUŠNJA
Model Canon EOS R8 je izjemno dobrodošla letošnja novost, ki je pritegnila kar precej pozornosti, zato smo se morali za testni aparat potrpežljivo postaviti v vrsto. Ponuja odličen kompromis med tehničnimi karakteristikami in ceno, zato smo ga z veseljem preizkusili. Bil je popolnoma kompetenten sopotnik na dveh poletnih fotopotepih Digitalne Kamere in odlično se je izkazal tudi kot rezervni aparat na poroki.
Preizkusili smo ga z objektivoma Canon RF 50mm F1.8 STM in Canon RF 24-70mm F2.8 L IS USM. Fiksnih 50 mm in zaslonka 1.8 je pravzaprav vse kar potrebuješ, če imaš v mislih stalnega sopotnika, ki je majhen, priročen in zelo zmogljiv. Za vse tiste, ki se ne marajo ubadati z menjavo objektivov in jim je bližje klasična filozofija street oz. reportažnih fotografov z enim fiksnim objektivom – to je to. Odlična kombinacija svetlobne zmogljivosti in vsestranskosti, ravno pravšnja ergonomija, pa še cenovno ugoden komplet.
Če vam ustreza več prilagodljivosti glede zooma, je razpon med širokokotnih 24 mm in minimalističnih 70 mm teleobjektiva sicer boljša izbira. Ta objektiv je klasika vsestranskosti, odličen tudi za studijsko in produktno fotografijo, je pa nekoliko neproporcionalen z ohišjem R8 – tako v dimenzijah, kot v ceni. Vsekakor dober aparat brez dobrega objektiva ne bo dal maksimalnega rezultata, zato je smiselno razmisliti, kaj dejansko res potrebujemo. Cena objektiva zlahka preseže ceno aparata, vendar je časovno gledano dober objektiv pomembnejša investicija – zato morda ni slabo nekoliko priškrniti pri aparatu in kaj dodati pri objektivu. Aparat bo čez nekaj časa zastarel ali se bo iztrošil, dobra optika pa je bolj daljnosežna naložba in bo ustrezna tudi za naslednje modele aparata. V tem smislu priporočam nakup modela R8 pred višjimi modeli in pri tem spodbujam nakup katerega izmed boljših objektivov. Je pa dobro kombinacijo predhodno vzeti v roke in ugotoviti, ali je ergonomsko ustrezna. Majhen, kompakten fotoaparat z velikim, posledično štorastim objektivom – to morda ni najboljša kombinacija za določene situacije. Vsekakor je stvar osebnih preferenc in potreb posameznika.
Naj dodatno omenimo še dejstvo, da za serijo R obstaja že precej širok nabor RF objektivov (več kot 30 jih je, v povprečju Canon vsako leto doda 7 novih modelov), lahko pa s pomočjo adapterja uporabljate tudi druge, starejše objektive, npr. tiste za DSLR serijo aparatov. Canon EF-EOS R mount adapter omogoča uporabo Canon EF in EF-S objektivov na Canon EOS R fotoaparatih, pri čemer se ohrani vse samodejne funkcije delovanja.
Da bi izdelali kompaktnejši aparat, je potrebno minimalizirati njegovo opremo. Če je srce R8 enako kot pri sorodnih modelih, pa so manjše nekatere druge komponente, npr. predel za baterijo in kartice. Model R8 napaja baterija LP-E17, ki je skoraj polovico manjša od tistih za ostale R modele (LP-E6N oz. LP-E6NH). V praksi to pomeni približno polovico manj fotografij kot z večjo baterijo. Kar ni razlog za slabo voljo, saj vsak vsaj povprečno aktiven fotograf ve, da za kateri koli fotoaparat potrebuje še najmanj eno rezervno baterijo. Manjša je nekoliko cenejša, konec koncev. Pod istim poklopcem, ki varuje baterijo, se skriva tudi reža za kartico. Za razliko od višjih modelov ima R8 le eno režo za SD/SDHC/SDXC kartice.
Sliki: Manjši izrez iz fotografij, 200% povečava. Tekst v knjigi, fotografiran v slabi večerni svetlobi, needitirano. Levo ISO 100 in desno ISO 102400. Šele pri tako veliki povečavi je možno razvideti, na kakšnem principu deluje večji ISO. Ostrina upade in poveča se barvni šum. Če bi recimo obe originalni fotografiji natisnili na format 15×10 cm razlike sploh ne bi opazili. EOS R8 omogoča odlično svetlobno upravljanje in je nadvse uporabno orodje tudi v najslabših svetlobnih pogojih.
Pri prebiranju uradnih testov se med minusi sodobne opreme pogosto najde postavka »nima vgrajenega fleša«. To pomeni, da moramo na »hot shoe« namestiti zunanjo bliskavico, ki je vsekakor ustreznejše kakovosti kot bi bila vgrajena. Serijo R sestavljajo svetlobno odlično zmogljivi aparati, pri katerih je mogoče vrednost ISO manipulirati celo do vrtoglavih 204800. V neki povprečni praksi to pomeni, da dejansko ne potrebujemo vgrajene bliskavice, saj bi po vsej verjetnosti z njo dobili manj kakovostne posnetke kot brez nje. Odsotnost vgrajene bliskavice je torej prej plus kot pa minus, kar se tiče dejanske uporabe in kakovosti slike. Fotografiranje brez bliskavice in z njo smo preizkusili na poročni zabavi. S 50 mm objektivom pri zaslonki 1.8 je za večino situacij zadostoval ISO do vrednosti 5000, kar pomeni spodobno ostrino brez motečega šuma. Ker je bila svetloba barvnih reflektorjev zelo spremenljiva in težavna, je bilo potrebno določene situacije vseeno dosvetliti z zunanjo bliskavico (uporabljena Canon Speedlite 580EX II), da so bili portreti kar se da naravni, časi fotografiranja primerno kratki in ostrina idealna.
Slike: Dokumentiranje poročne zabave zna biti tehnično zahtevno, saj gre za aktivnosti v slabi in spremijajoči se svetlobi. Z EOS R8 smo fotografirali nekaj utrinkov na zabavi pri Mojci in Mihu. Vse fotografije so bile posnete z objektivom Canon RF 50mm F1.8 STM pri najbolj odprti zaslonki. Prvi dve fotografiji sta bili posneti z bliskavico, ostale tri pa ne. Na tretji je ISO 2000, na četrti ISO 3200 in na zadnji ISO 6400.
Če je komu dolgčas ob »normalnem« fotografiranju, se lahko poigrava tudi z različnimi kreativnimi načini, ki se jih najde v priročnem meniju. Na voljo so različni učinki, npr. zrnati ČB posnetki, mehki fokus, učinek ribjega očesa, živahna umetniška slika, učinek akvarela, »toy camera«, miniatura… Torej cel niz učinkov, ki bi sicer zahtevali posebne objektive ali pa intenzivno post produkcijo v katerem izmed programov. Zgolj kot dodatna informacija, ki morda ni tako nepomembna: če se poigravate v teh načinih, aparat ne bo beležil RAW datotek. Aparat sicer omogoča zapise v več velikostih RAW, JPEG in HEIF datotek, pri čemer sta mogoči hkratni kombinaciji RAW + JPEG ali pa RAW + HEIF. Fotografija polnega zajema v razmerju 3:2 meri 6000 x 4000 pix. V praksi nam je to prineslo JPEG datoteke v velikosti do 10 MB ter RAW datoteke v velikosti do 60 MB, kar je obvladljiva velikost datotek za delo na povprečnem novejšem računalniku. Marsikomu se namreč zgodi, da mora zaradi nakupa boljšega fotoaparata zamenjati tudi računalniško opremo, ki zlahka počepne pod težo velikih datotek.
Slike: Različni krativni načini omogočajo poigravanje s posebnimi učinki. Učinek ribjega očesa ali risbe lahko ustvarite že ob fotografiranju, brez časnovno zamudne postprodukcije ali posebne opreme.
Upravljanje nastavitev in fotografiranja preko LCD zaslona je enostavno in zgodba zaslona na dotik pri seriji brezzrcalnih aparatov je zagotovo zgodba o uspehu. Tudi najbolj zagrizeni uporabniki iskala se hitro pomehkužijo ob splošni uporabnosti velikega zaslona. Odkar obstajajo LCD zasloni na dotik, ki so poleg vsega nagibni še v vse strani, se je drastično zmanjšalo število nenavadnih »joga« položajev, ki jih fotografi izvajajo ob zajemu različnih drugačnih perspektiv. Čemu bi ležal na mokrem pločniku in fotografiral pešca iz žabje perspektive skozi kukalo, če lahko preprosto počepneš, postaviš aparat na tla, ustrezno usmeriš zaslon in prožiš z dotikom prsta po zaslonu, pri tem pa še ustrezno izbiraš točko ostrenja? Še ena odlična prednost proženja preko zaslona obstaja, odkrila sem jo naključno med tarnanjem, zakaj nimajo vsi EOS modeli enakega priključka za zunanji žični prožilec; fotografiranje v načinu BULB (torej izbor poljubno dolgega časa ekspozicije) še nikoli ni bilo enostavnejše: le nežen dotik prsta po zaslonu sproži posnetek in ko preteče želen čas, naslednji nežen dotik zaključi ekspozicijo. Žično prožilo torej ni več neka nujna oprema za posnetke z dolgo ekspozicijo.
Kaj torej R8 ločuje od najboljših, če ima pravzaprav skoraj vse? V primerjavi z EOS R6 Mark II mu recimo manjka protiprašna zaščita senzorja, stabilizacija slike in kar nekaj točk ostrenja. Je približno enkrat počasnejši, ima približno enkrat slabšo baterijo, nekoliko manjše iskalo in nima dveh rež za spominske kartice. Velika večina tehničnih specifikacij pa je pravzaprav popolnoma enaka – začenši pri senzorju, ki je nekako najpomembnejši. V praksi to pomeni, da po vsej verjetnosti ne boste opazili razlike med povprečno fotografijo, posneto z EOS R8 ali EOS R6. R8 je seveda precej kompaktnejši in če je manjša velikost in teža aparata tisto, kar vam je pomembno, potem ste definitivno našli svojega. Če ste povprečen napredni uporabnik, ki ve zakaj recimo potrebuje vse tiste kompleksne nastavitve samodejnega ostrenja v meniju, vse načine fotografiranja in po možnosti še spodoben video, je R8 za vas odlično orodje. Če še niste na tej stopnji, morda razmislite o kakšnem sistemu, ki je cenovno dostopnejši, a omogoča vse potrebno za učenje, kot je recimo Canon sistem M. Če pa ste med tistimi, ki recimo iščejo izjemne hitrosti za fotografije gibanja, precizne portrete s perfektno stabilizacijo, robustnost za delo na terenu ipd., pa se boste pomaknili kakšno stopničko navzgor – zaenkrat so na voljo R6, R5 in R3, vsak naslednji tehnično nekoliko bolj izpopolnjen.
Slike: Težki svetlobni pogoji so izziv za vsako fotografsko opremo. Canon serija R se s tem odlično spopada. Fotografije so bile posnete s Canon EOS R8 in objektivom Canon RF 50mm F1.8 STM. LEVO: Kreativno igranje z odprto zaslonko – f 1.8, 1/80 in ISO3200. SREDINA: Bokeh lahko smiselno dopolni glavni motiv – f 1,8, 1/40 in ISO 3200. DESNO: Dolga nočna ekspozicija s pomočjo stativa – f 11.0, 128, ISO 100.
EOS R8 smo vzeli s sabo tudi na fotopotep po Provansi. Kako ga ne bi, ko pa je tako majhen in lahak, da se kar izgubi v veliki torbi foto opreme, ki običajno potuje z nami na fotopotepih Digitalne Kamere! Foto zapis iz dišeče sivke, prvinskega parka Camargue in nenavadnih formacij v solinah si boste lahko ogledali v 2. delu zapisa.
Več informacij o fotoaparatu najdete na spletni strani Canon Slovenija.
pripravila AndreJa Ravnak