utrinki s fotopotepa po bivši Jugoslaviji

Na jug ga z Digitalno Kamero še posebej radi mahnemo. Nekaj mamljivega je na teh teritorijih bivše Jugoslavije … južneje jo mahnemo, močnejši je občutek, da potujemo s časovnim strojem nekam nazaj. Vedno nas čakajo prijetna doživetja in dobre energije. Oktobra smo naredili pokrajinsko izjemno zanimiv krog: Majstorski put čez Velebit in Tulove grede, Biokovo in Skywalk, Bosna s planoto Krug, Livno, Ramsko jezero, Jajce. Sončni zahod v Jasenovcu nam je odžrla neskončna čakalna vrsta na meji med Bosno in Hrvaško, a to je pač sestavni del popotnih dogodivščin. Trije kombiji, velika in vesela druščina, čudoviti motivi – pa kaj bi pisarila, ko pa so naši dragi sopotniki obilno nasuli popotnih vtisov, ki vam jih ponujam v branje in gledanje. Izvolite, naši vtisi z juga – naj vas napolnijo:

“Nepozabno popotovanje z Digitalno Kamero po skritih kotičkih Balkana, mi bo še dolgo ostalo v spominu in komaj čakam na ponovno druženje.

V Bosni in celostnem aražmaju čez Hrvaško in Bosno so me najbolj navdušili dih jemajoči razgledi, divja narava in bogata kulturna dediščina. Jutro oziroma prva postojanka je bila po “stari” cesti čez Velebit…znani kot Majstorska cesta. Jutro, sončni vzhod, dih jemajoči razgledi kjer se razprostirajo strme stene, gozdovi, travniki in planinske doline..nepozabno.

Prvič sem si ogledal spektakularen park Biokovo, ki se dviga nad Jadransko obalo, kateri je žal letos pogorel…fotke so pa fenomenalne J

Skywalk Biokovo – stekleni balkon, oziroma terasa visoko nad klifi, nudi razgled na Makarsko riviero, morje in otoke. Spektakularno in nepozabno doživetje. Adrenalinsko doživetje s pogledom, ki sega daleč v modrino Jadrana in hribovja Bosne.

Pot nas je nato peljala v Livno, ki je znano po svoji izjemni naravi in prostranih pašnikih, kjer prosto živijo divji konji. Srečanje s temi plemenitimi živalmi v njihovem naravnem okolju vas poveže z neokrnjeno naravo, ki jo danes redko najdemo. Livanjsko polje vam ponuja priložnost za osupljive fotografije in mir, ki ga ponuja le takšno naravno okolje.

Nastanitev v samem mestu je bila kot vedno doslej, na nivoju. Hrana pa vsekakor meni bolj domača in okusna, kot na kakšnem drugem izletu do sedaj J

Zadnji dan nas je nas je pot peljala ob reki Plivi do Plivksih mlinov in samega mesta Jajca, katerega sem prav tako prvič obiskal. Izredno lepo mesto s čudovitim slapom in kulturno dediščino.

Listam po spominu..absolutno vredno omembe je tudi pogled – razgledna točka na Ramsko jezero, kjer smo vsi v en glasi vzkliknili WOW!

Čudovita družba in super vzdušje s sproščeni pogovori. Vsak trenutek je bil obogaten z zanimivimi zgodbami in veseljem, kar je dodalo prav posebno vrednost celotnemu doživetju. Stkala so se nova prijateljstva . To je tisto, kar naredi izlet ali dogodek resnično nepozaben – dobra družba, kjer se vsi počutijo sproščeno in povezano.”

Milan T.

***

“Livno? Hercegovina? Je Igor reku, da gremo slikat konje. Sem malo po spletu pobrskal in vse super in fajn, sam to je velko za znoret, kdo jih bo najdu? Ker pa Igorju zaupam, sem se reku zakaj ne.

Jasno štartali smo ob uri, ko so pokonci samo peki in vampirji in nadaljevali pot preko Gorjancev na Hrvaško. Avtocesta super, sam ne za dolgo, so rekli gremo preko Velebita po Majstorskom putu. Če je to Majstorski put, kakšen bi bil šele šegrtski (vajenški).

ps: Če se kdo slučajno pelje tam mimo, mogoče najde mojo ledvico, ki sem jo zavolj silnih luken izgubil, naj mi jo proti nagradi vrne. Splačalo se pa je, ko vidiš tisto pokrajino, ki se kopa v jutranji zarji in se skala obarva v zlato, pod teboj pa se svetlika morje, pozabiš na vse muke in tegobe, tudi burja, ki brije ni moteča.Uživancija čista. So že vedli zakaj so Winnetuja tukaj snemali.

Pot nas je vodila preko Maslenice, kjer smo naredili nekaj posnetkov starega in novega mosta preko Makarske do parka Biokovo in nebeškega sprehajališča (skaywalk). Priznam občutek ko prvič stopiš na stekleno čudo, ki stoji par sto metrov nad prepadom ni prav prijeten, ko pa se sprostiš je pa užitek.pogled na Makarsko riviero, na otoke mirno morje. Edino kar žalosti je pogled na zoglenele borovce in škodo, ki jo je povzročil požar. Ker je vsega lepega enkrat konec, smo se odpravili proti Bosanski meji in naši bazi v Livnem.

Po celodnevnem pohajkovanju se prileže dober obrok, in so nas peljali v Ivanovo arko. Ljudje gostilna, ki se je nebi sramovali niti največji izbirčnrži, hrana pa za prste polizat. (v mojem primeru za požret). polni trbuščki so klicali k spanju, in to v Hard Rocku.

Drugo jutro pa spet na vse zgodaj vstajanje, pot do centra mesta, kjer smo padli v nemilost lokalnim vodičem, ki so nas natrpali v razna (recimo) terenska vozila in juhej proti planini Krug, po poti ki je vse drugo kot cesta. Če sem se prej bal, da konjev nebo sem bil zdaj prepričan, kdo normalen bi se v vetru, ki gre do gat in mrazu potikal po tej planoti (razen čudakov z fotoaparati).Ni jih bilo trba iskati, oni so našli nas. s prvimi jutranjimi žarki so se pokazali v vsej svoji veličini in lepoti. Sprva iz distance, ko pa so se prepričali, da smo ne nevarni čudaki so se nam približali in ne eden, dva ali pet, cela čreda prelepih prostoživečih lepotcev, ki ti kar skačejo v kader. Narediš par korakov in glej zlomka, nova čreda, in spet nova in nova. En lepši od drugega kar ne veš koga bi slikal, tako, da nam je dopoldne minilo v trenutku in bilo s teškim srcem treba nazaj v dolino od tam pa na razgledno točko s katere se prekrasno vidi Ramsko jezero.

Pogled za dušo, prelepa pokrajina, voda po po barvi rahlo spominja na našo Sočo. Res, da ni naravno, je pa vseeno lepo. Škoda, da je dan tako kratek, ker se nam je spet mudilo naprej na obalo jezera.Sreča je naš 25 sopotnik, tako, da smo naleteli na poroko. Kaj lepšega, ampak tema se začela spuščati, trebuščki so se oglašali veke pa so postajale vse težje in težje.

Tretji dan se je pričel z odličnim zajtrkom, tako da smo se siti in povni utisov prejšnjega dne odpravili proti Jajcu. Ustavili smo se še ob Plivskim velikim jezerom in pa v Mlinčičih, kjer smo fotografirali majhne mline na Plivi, ki baje datirajo še iz srednjega veka. In potem Jajce. Nam starejšim znano zaradi zgodovinskih dogotkov, nekaterim zaradi trdnjave, ki se šopiri nad njim, ali slapu, ki se nahaja na sotočju Plive in Vrbasa. kakor koli zanimljivo mestece.

Po krajšem postanku spet na pot po kanjonu reke Vrbas do Banja Luke in mejnega prehoda Kozarska (Bosanska) Dubica, kjer smo imeli 3.5 ure časa za fotografiranje sončnega zahoda, ki smo ga načrtovali v Jasenovcu ob spomeniku. Potem pa samo še po gasu in s krajšimi postanki proti domu.

Dragi moji, eden boljših izletov z Digitalno Kamero, in verjemite naslednje leto se vidimo ponovno.”

Mile M.

***

“Kaj napisati o foto potovanju, ki si ga en mesec težko pričakoval, delal načrte in spiske potrebnega za dobre rezultate in spomine, pa je že 14 dni, ko si ga doživljal?

Vsekakor to, da je bilo dobro organizirano.

Videli in poslikali smo veliko, tako naravo – Tulove grede na Velebitu, Biokovo, Ramsko jezero,.. slapove v Jajcu, kot gradbene oz. Inženirske dosežke – Majstorski put, Maslenička mostova, Skywalk..pa tudi požarišče gozda skozi katerega smo se peljali.

Pričakovanja vseh, tako tistih, ki so stari mački takšnih potovanj, kot nas, ki smo se takšnega izleta pred tem udeležili le enkrat ali pa še nikoli, so bila visoka in verjamem, da je vsak dobil veliko od pričakovanega.

Mene so najbolj navdušili konji in Ramsko jezero in bi jih z veseljem še kdaj obiskal.”

Silvo R.

***

“Kot vedno je bilo potepanje z DK čudovito. Vrhunec je bilo jutranje druženje z divjimi konji na planoti Kruzi. Nepozabno! Igor z ekipo je poskrbel, da nam v treh dneh niti za trenutek ni bilo dolgčas. Trpeli so edino naši želodčki ob kulinaričnem razvajanju bosansko-hercegovske kuhinje.”

David O.

***

“Ko potujem z Digitalno kamero, vem, da me čakajo čudoviti trenutki v objemu narave in družba prijetnih sopotnikov . Tudi tokrat nisem bila razočarana . Naša bivša juga BIH je res čudovita, predvsem pa me je prevzela Planina Krug in prisotnost divjih konjev . Sem se bom zagotovo še vrnila, samo čakam Igorja, da razpiše naslednji termin.”

Renata H.