utrinki s fotopotepa: Romantična zimska Toskana

Januar. Popraznično zatišje, zimski mraz … ravno pravi čas za skok v nekoliko toplejše in bolj osončene zahodne kraje, nam ljubo stalnico med popotnimi destinacijami, Toskano. Radi jo obiščemo v vseh letnih časih – vsakdo najde svojega najljubšega in nekaj nas je takšnih, ki prisegamo na zimo. Umirjenost in odsotnost turistične gneče v simpatičnih toskanskih mestecih, v pokrajini pa zanimiv kolaž golih in zelenih polj, ki se raztezajo po značilnih pobočjih toskanskega gričevja. Vedno se potepamo po znanih rutah, občasno pa iz firbca zavijemo po kakšni še neznani lokalni poti in tudi tokrat so nas presenetili čudoviti krajinski razgledi v zanimivih svetlobah.

Tokrat smo si privoščili tipično toskansko rustikalno namestitev, naš začasni dom je bil ljubek, do potankosti urejen hotelček v Bagno Vignoni … in ko smo že ravno bili tematsko pri toplicah, smo skočili še do znamenitih term Saturnia. Nekateri smo si z užitkom privoščili namakanje v topli termalni vodi, ki se nežno preliva skozi kaskade naravnih bazenčkov. Oh, in da ne pozabim kulinaričnega vložka, ki si ga vsakič privščimo v Pienzi – brez porkete in deci lokalnega rdečega pač ne gre!

Majhna skupina, veliki vtisi. S sopotniki vedno ustvarjamo prijetna popotna vzdušja in vsakič se prav terapevtsko odklopimo od domače realnosti in potopimo v raziskovanje, ustvarjanje, uživanje. Takole je o tokratni uživanciji zapisala Nevenka:

Toscana, pred časom sem samo na fotografijah občudovala ta prelepi del Italije. Vedno sem bila navdušena, ganjena nad to lepoto stvarstva. V zadnjem letu sem jo obiskala dvakrat. Obakrat z Digitalno kamero. Igorju in Andreji hvaležna za vse poti, vso organizacijo, pomoč… Tokrat sem se v hotelu počutila kot grofica… Več kot znam povedati jaz, pove misel Killiana Jorneta: »Lahko pripoveduješ in ljudje bodo lahko videli, kar so videle tvoje oči. Lahko narediš fotografije in lahko bodo slišali, kako ptički čivkajo in sneg premika drevesne veje. Lahko vse to opišeš in čutili bodo celo veter na obrazu in vonj mokre trave. Ampak nikoli ne boš mogel doseči, da bi občutili to, kar si občutil ti, ko si bil tam…« Da bi občutili vsaj delček tega, pa želim vsem vam…

S sopotniki smo ponovno ustvarili manjšo fotogalerijo in vabimo vas k čutenju: