utrinki s fotopotepa: Srbija, meandri reke Uvac, nov. 2024

Še ena čudovita foto zgodba z juga – med meandre reke Uvac in na Peštersko polje (pa še veliko več) smo se odpravili v pozni jeseni, vrnili pa smo se s kupom nepozabnih vtisov. Tudi tokrat vas prepuščam vtisom v sliki in besedi, ki smo jih pripravili s sopotniki, ter vas vabim, da se nam naslednjič pridružite še vi – med meandri reke Uvac ali pač na katerem izmed ostalih fotopotepov.

***

“Še en izlet z Digitalno kamero in še enkrat vesel k radio. Meni preljubi Uvac. Tako kot vedno, rana ura, je..na ura, ekipca na kupu in piči Miško proti Sarajevu na kavo in čaj pri Begu, potem pa na čevape (meni prioriteta), če pa še kakšen portretek pade, pa tudi prav. S polnimi trebuščki nadaljujemo proti Višegradu, poznanem po knjigi Iva Andriča “Na Drini čuprija” in znamenitem kamnitem mostu. Glede na to, da je dan zelo kratek, smo prav hitro nadaljevali proti Sjenici in Biserni dolini, kjer smo nastanjeni.

Potem pa trije dnevi uživancije v hladnih jutrih in prekrasnih sončnih dnevih. Fotkanje orlov, prečudovite pokrajine, kopanje ovc (zavolj zajedalcev in ostalih nebodigatreba), konjev in še in še (eni tudi tisto, kar je meni, navadnemu smrtniku, skrito, Nevenki pa ne). Škoda, da so dnevi tako kratki.

Potem pa meni neljuba nedelja (ker jest bi bil še), ko je treba proti domu. Z nekajkratnimi postanki do Jasenovca (tokrat se ni izmuznil) in potem do Ljubljane in doma.

Tko dragi moji, dobra organizacija, dobra družba, prav luštno je blo.”

Mile M.

***

“Uf ta Srbija! Duša zagori in telo se poredi! 😀

V majhni, a zelo lični skupini sem se imela odlično.

Kava v Sarajevu je bila dobra, čevapi pa najboljši kar sem jih do sedaj okusila.

Most Mehmed Paše Sokolovića v Višegradu je zelo lep, star most.

Nastanitev v Uvacu (Biserna dolina) je res rajska, če ne gledaš ”kravi v rit”.
Zato sem zelo hvaležna Igorju, ki je opazil da me nekaj tare, ter Robertu in Benu, da sta zamenjala sobo.

Materiala za fotografiranje v okolju zlepa ne zmanjka. Meglice, ptice, drevesa..

Meandri reke Uvac so zelo lepi, in se jih veselim ko bodo še nekoliko bolj polni vode.

Beloglavi jastrebi so nam dali motivacije za potrpežljivost. Čeprav jih nismo uspeli ujeti na krmišču, smo imeli nad meandri reke Uvac precej sreče z njihovimi preleti.

V Sjenici smo doživeli nekaj mestnega utripa, se sprehodili skozi sejem, šli čez most za katerega velja, da se izpolni vsaka ljubezenska želja, ki si jo na mostu zaželiš, ter seveda popili pijačo. Bili smo v dobri družbi Željkota, ki je bogat z lokalnimi informacijami.

Dnevi so minili hitro.
Na poti domov smo se ustavili v spominskem parku Jasenovac, pri spomeniku okamenelega cveta.
Prostor me je ganil, in kot vsi prisotni na izletu, tudi jaz ne razumem kako lahko človek človeku kaj takega naredi.

Posebej se zahvaljujem Robertu, ki si je vzel čas in mi razložil/pokazal nekaj fotografskih nastavitev, ter Igorju, ki je dodal piko na i nastavitvi da sem ujela svojo prvo luno.

Eto, imela sem se res krasno! Uz zdravlje in prijatno do naslednjič ko se srečamo.”

Maja Palatin

***