Največji evropski festival fotografije na prostem, La Gacilly-Baden, je letos v Badnu pri Dunaju odprl svoja vrata 18. junija in bo trajal do 17. oktobra 2021. Festival je v svojem bistvu posvečen človeškemu odnosu do domačega planeta. Letos prihajajo fotografske serije iz Latinske Amerike, zato tokrat sliši na ime »VIVA LATINA!«, na ogled pa je tudi veliko spremnega programa (Global peace photo award, CEWE award, šolski festival itd.).
Z Digitalno kamero smo se tokrat podali na ogled te neprecenljive fotografske zakladnice takoj po odprtju festivala. Pozdravil nas je umirjeni, v cvetoče vrtnice odet Baden, prežet z vročim poletjem. V družbi direktorja festivala, g. Loisa Lammerhuberja, smo preživeli nepozaben dan. G. Loisu še enkrat, v imenu celotne ekipe, izrekamo zahvalo za topel sprejem, kataloge, obilo informacij, srčno predanost fotografiji in izvrstno družbo!
Vtisi sopotnikov so bili zelo pozitivni, zato smo ponovno pripravili galerijo, v katero je vsak prispeval 4 fotografije. Morda se sredi julija še enkrat skupaj odpravimo v to simpatično in brezhibno urejeno kopališko mestece, izgubljat med latinske fotografske zgodbe – morebitni interesenti se nam javite v uredništvo.
Za konec povzemamo zapis sopotnice Lare Rojc, ki je potep opisala tako slikovito, da so vse naše besede odveč:
»Če vas bo v naslednjih mesecih pot vodila proti Dunaju, ali pa si želite zgolj popestriti počitniški dan ali dva, priporočam, da se zapeljete do Badna in se prepustite festivalskemu vzdušju v tem sicer umirjenem zdraviliškem mestecu. VIVA LATINA je naslov letošnjega festivala fotografije in če sem si prav zapomnila, je na ogled okrog 1500 fotografij, ki so razstavljene skorajda povsod: v parkih, na pročeljih stavb, po uličnih promenadah in celo kot plavajoče skulpture na jezeru … Če imate srečo, ujamete še zvoke jazz banda v bližnji kavarni, se navonjate dehtečih vrtnic v enem izmed številnih parkov ali pa samo ležete na klopco, zaprete oči in mislite na nič. Imela sem privilegij, da sem se festivala udeležila v dobri družbi Digitalne kamere in da nas je skozi kilometre razstavljenih fotografij popeljal sam direktor festivala, legendarni gospod Lois Lammerhuber. Pred kakšnim letom sem v reviji štev. 101 prebrala intervju, ki ga je z njim naredila AndreJa in priznam, očaral me je!
Skratka, domov sem prišla polna vtisov in divjih čustev (tisti, ki me poznate, veste, da je Latinska Amerika moja obsesija), pa s čisto premalo posnetki dogajanja. Že razmišljam, da se vrnem, časa je do oktobra, da si v miru še enkrat ogledam razstavljene fotografije. Vsaka od njih nosi svojo zapleteno latinsko ameriško zgodbo in v vsaki od njih najdem vse in še več tistega, kar me neizmerno osrečuje …« (Lara Rojc)
