utrinki s fotopotepa: UVAC 2023

Fotopotepi z Digitalno Kamero gredo v vse smeri. Proti vzhodu na našo stalnico Južno Moravsko, proti zahodu do Toskane, Provanse, Baskije… Na sever v Bavarski gozd, južno Anglijo ali daljni arktični sever Norveške. Na jug do Transilvanije in po deželah bivše juge. Leto je skoraj prekratko, da bi vsakič po dolgem in počez prepotovali vse to, kar se je že nabralo na seznamu, zato gremo na potepe tudi poleti, čeprav sta julij in avgust pregovorno meseca za poležavanje ob morju. Konec julija smo odrinili na jugozahod Srbije, čeprav se takole čez palec zdi, da smo se pravzaprav prestavili nekam daleč nazaj v preteklost, v čase naših (pra)dedkov in (pra)babic. Časovni stroj nas je dostavil na čudovite pašnike med pastirje, črede ovac in krav, lesene in s slamo krite hiške, senene kopice. Očarali so nas čudoviti razgledi na meandre reke Uvac, ki smo jih lahkotno prepluli tudi z ladjico. In imeli smo to čast, da so nas prav od blizu preletavali kralji neba, beloglavi jastrebi. Bili so glavni junaki naše zgodbe in svojo vlogo so čudovito odigrali – oz. odpozirali ;-).

Radi odrinemo proti jugu, saj tam spodaj čas teče še malo počasneje, bolj človeško. Fotopotep smo pričeli z jutrom v najlepšem delu Sarajeva, na Baščaršiji. Kot se spodobi za časovni stroj, smo si privoščili pravo kavo in čaj v najstarejši gostilnici v mestu, se okrepčali s čevapčiči in se dodobra naužili vzdušja med desetinami majhnih trgovinic. Pot nas je odpeljala do znamenitega Mosta na Drini in k sebi nas je povabil Kamengrad. Čez visokogorski Zlatar smo prispeli v naš začasi dom, lesene hiške sredi neokrnjene narave. Naši gostitelji so poskrbeli za kulinarična razvajanja, mi pa smo se vsak dan dodbra naužili prizorov narave in podeželja. Meandre reke Uvac smo si ogledali iz vseh zornih kotov in v vseh svetlobah dneva, dvakrat pa smo obiskali še bližnje Peštersko polje, ki nas je razvajalo s čudovito kombinacijo zlate trave, ravno prav puhasto oblačnega neba in prizori življenja, kakršnega pri nas že res težko najdemo. In da ne pozabimo zanimivih cest in kolovozov in … no, kar čez travnike smo odpotovali s kombijema. Na poti nazaj smo se ustavili v Beogradu in se v Hiši cvetja sprehodili čez zgodovino, po kateri se še danes marsikomu kolca. S čudovitimi vtisi in polnimi spominskimi karticami smo se vrnili v razburkano vremensko dogajanje…

Sopotnike smo povprašali po vtisih – čeprav jih večina raje govori s fotografijami, se je našlo tudi nekaj krasnih zapisov:

“Moji vtisi. Bilo je nepozabno. Težko doživiš takšen kontrast. Na eni strani kraški svet meandrov reke Uvac z nepozabnimi jutranjimi meglicami. In vzide sonce, ter čez čas s pojavijo prečudovite ptice, ki jadrajo nad tabo. Na drugi strani prečudovite ravnice Pešterskega polja s čredami krav in ovac. Pokrajina, ko ne veš ali si v Toskani ali Mongoliji. Odlična organizacija in družba. Kaj hočemo še več.”

Ivo

“Čudovit foto izlet z dobro organizacijo, odlično družbo in prijaznimi domačini. Občutek, kot bi se vrnil v svoja rosna leta. Čas se je tam doli ustavil a zato je bilo vse bolj preprosto in sproščeno.”

Joško

“Če si malo po svoje interpretiram Forresta Gumpa, bi dejal: Potovanje z Digitalno Kamero je kot škatla bombonjere. Nikoli ne veš kakšno fotografsko presenečenje te čaka 😊. Če sem šel z njimi ravno zaradi Beloglavih jastrebov in kanjona reke Uvac, pa je bila pokrajina Pešterskega polja »mind-blowing experience«. Manjkal je samo še avtobus iz nepozabnega filma »Ko to tamo pjeva«, pa bi resnično verjel, da sem se vrnil dobrih 80 let nazaj 😊.”

Matjaž

“Vtisi s popotovanja s fotografi Digitalne kamere v južno Srbijo? Eno tistih doživetij, ki so spremenila moje kriterije za mapo »nepozabno«. Meandre reke Uvac in širjave Pešterskega polja smo ujeli tik preden se bo čez to dih jemajočo pokrajino razlil masovni turizem. S sopotniki, ki so vsi po duši pripadniki istega plemena… Gazdarica, ki je skrbela za našo prehrano, je skoraj izgubila zavest, ko je izvedela, da smo vstali ob štirih zjutraj, da bi ujeli – meglo… Fotografi so res nekaj posebnega. Bi rada zapisala s(m)o, pa si s svojim začetniškim znanjem še ne upam.”

Barbara

Hvala, dragi sopotniki, da ste ponovno soustvarili odlično vzdušje in da smo lahko skupaj uživali v nepozabnem fotopotepu!

Sopotnikom vedno damo težko nalogo, da izberejo le nekaj fotografij za v skupno galerijo. Ni enostavno med toliko foto vtisi izbrati le tri, štiri, pet fotografij. Pa vendarle, tukaj so, vabljeni k ogledu: