vtisi s prvomajskih fotopočitnic na Mljetu 2023

.

.

Z otokom Mljet smo pri Digitalni Kameri stari dobri znanci. Geološko gledano je otok 37 km dolg greben potopljenega gorstva, širok le do 3 km. Mi si začasni dom ustvarimo čisto na severu otoka, v čudovitem nacionalnem parku, kjer potopljena dolina tvori Malo in Veliko jezero. Na Velikem jezeru se z ladjico radi podamo na otok Sveta Marija z idiličnim benediktinskim samostanom. Če v začetku maja sonce vsaj za nekaj dni pokaže svojo moč, se voda v jezerih že ogreje na kopalno temperaturo. Mljet je prepleten s planinskimi potmi, v nacionalnem parku sta najbolj obiskana Veliki gradac in Montokuc (235m), sicer pa je najvišji vrh Veliki grad (514m). Zanimivo se je podati tudi v podzemlje, ki so ga v obliki tunelov izdolbli v času JLA. Smo omenili odlično oljčno olje, morsko hrano in vina? Vse to in še kaj smo »oddelali« na tokratnih fotopočitnicah.

.

Pridružila se nam je tudi izjemno gibčna Maša Ferme s svojimi rekviziti, da smo bili polno fotografsko zaposleni s portretiranjem, fotografiranjem gibanja in ambientalnih vrednosti. Kar nekaj zvrsti fotografije smo lahko preizkusili, bodisi pod okriljem vodenih delavnic ali malo po svoje. Pot na Mljet smo si popestrili s postankom v Stonu, ki je prepoznaven po svojem izjemnem ozidju, nazaj grede pa smo si dali duška z občudovanjem novega Pelješkega mostu in si naredili popotno avanturo po Majstorski cesti čez Velebit. Saj veste, kako je z dobrimi stvarmi, mar ne? Prehitro minejo in tudi nam so ti sproščeni in ustvarjalni dnevi minili kot blisk.

.

.

.

.

Takole pravijo naši sopotniki:

.

Kako je bilo? Fajn, zelo fajn! Niti dež in veter nam nista mogla do živega, ko je klapa dobra, nič ni nemogoče. Hrana super in dovolj, spanje mirno, saj je hotel dobesedno na samem. Kar pa se fotografskega tiče, je bilo ognjeno v dobesednem smislu besede. Maša je vrtela obroče z ognjeno hitrostjo, včasih “prešaltala” na ognjene rekvizite, Aleksej ji je sledil z ognjenimi iskricami. Ko pa smo šli fotografirat avtentično mljetsko nošo, smo zopet prišli k ognju in iskram, nevede seveda; saj so nas pričakali v kovačnici z ognjem in razbeljenim železom, tako da so zopet letele iskre. Tudi napotki za fotografiranje z rekviziti, katere je Igor prenašal kot prava dalmatinska mula, so prišli prav in vedno se človek kaj novega nauči. Tudi tokrat. Za zaključek pa še obisk pri Winetuju, našem mladostnem idolu, tam pod Tulovimi gredami. Totemov in mlade Nšo-či nismo videli, vendar pa me je impresionirala narava, okolje, kjer so ta film snemali. In kot zaključek, koga srečaš v gorah – Slovenca? Ja, znanega alpinista Toneta Golnarja, človeka, ki je napisal priročnik plezalnih smeri v Tulovih gredah.

Miha Kacafura

.

Tale potepanje je bil res TOP, preseglo je moja pričakovanja in se vsekakor še vidimo.

Špela Kurnik

.

Z Digitalno kamero grem vedno rada, ker je sproščeno vzdušje, krasna družba, lepi kraji, skratka, vse top.  Absolutno priporočam.

Sandra Košnjek

.

S sopotniki smo ustvarili veliko zanimivih foto vtisov, vseh seveda ne moremo objaviti, smo pa pripravili manjšo galerijo izbranih fotografij in vas vabimo, da z nami podoživite prvomajsko ustvarjalnost:

.

.

 

.

.