Južna Moravska je naša stara prijateljica. Rada nas sprejme v vsakem letnem času, največkrat pa smo se tja podali spomladi, ko cveti sadno drevje ali jeseni, ko se barvajo vinogradi. Tokrat smo jo ujeli še v njeni zimski preobleki. Začetek marca še ni prav nič dišal po pomladi, v valoviti pokrajini nas je pričakala pravcata celinska zima, mrzel veter je sušil pokrajino in po pretežno golih poljih risal vzorce iz neverjetno velikega števila odtenkov zemlje. V prvih toplih dneh se bodo polja odela v sveže zeleni plašč in vse te zanimive teksture in odtenki bodo ostali skriti pod pšenico in drugimi pridelki vse do žetve.
Kyjov je bil začasni dom za pisano druščino fotografov, ki smo se zbrali z vseh koncev Slovenije. V centru mesta smo se prepustili kulinaričnemu razvajanju, sicer pa smo lovili najboljšo svetlobo v čudovitih valovih agrarne pokrajine, kjer se prepletajo polja pšenice in oljčne repice z vinogradi, navdušeno pa smo se ozirali za preštevilno srnjadjo in zajci, ki so se nam tu in tam celo pustili ujeti na fotografijo. Suha in še neobrasla polja so nam nudila redko priložnost, da smo se večkrat za debelo uro razkropili po pokrajini in jo vsak po svoje raziskovali. Kljub mrazu in ne ravno s soncem radodarnemu nebu je bilo vzdušje odlično in trije dnevi so čisto prehitro pobegnili.
Sopotnike smo poprosili, da nam pošljejo nekaj svojih foto vtisov in zapišejo kakšen stavek o tem, kako so doživeli fotopotep po Južni Moravski. Vabljeni med popotne vtise, v uredništvu pa že načtrujemo nove fotopotepe, zato pozorno spremljajte novice na naši spletni strani, obvestila na FB/IG in e-sporočila.
Moravska nas je tokrat pričakala s hladnim vremenom. Mraz je rezal za nohte, ko pa se je pokazalo sonce smo po njivah skakali skupaj s srnicami. (Irena Gregorc)
To je bil moj prvi večdnevni fotografski izlet z Digitalno kamero. Južna Moravska me je presenetila z valovitimi griči, ki so tudi v pozni zimi zanimivi za fotografiranje. Kljub mrazu, ki nam ga je namenilo vreme, so trije dnevi minili kot bi mignil. Hvala še enkrat organizatorjem za super organizacijo in sopotnikom za odlično družbo! (David Oitzl)
Tako me že dolgo ni napihalo in nazeblo. (Robert Tominc)
Poleti pred dvema letoma je bila Moravska moje prvo foto potepanje z Digitalno kamero. Tokrat me je zanimalo, kako je tam, ko se počasi končuje zima. Ni me razočarala, saj so bila okoli nas valovajoča polja neverjetnih kontrastov in linij. Od navdušenja sem popolnoma pozabil na mrzel veter in mraz in šele v kombiju ugotovil, da imam čisto premrzle prste . Tudi organizacija in družba je bila enkratna, zato se še vidimo. (Matjaž Šimic)
Lev Nikolajevič Tolstoj pravi, da biti z naravo, jo gledati in se z njo pogovarjati je resnična sreča. Če tej misli dodamo valovite Moravske griče, ki so se nesebično razkazovali, mrzel veter, ki nam je bril v obraz, dobro in raznoliko družbo ter Digitalno kamero, ki nam je vse to omogočila, potem lahko temu rečemo resnična super sreča. Za mene je bil to prvi foto potep z Digitalno kamero in zagotovo ne zadnji! (Urška Gradišnik)
Kljub turobnemu in mrzlemu vremenu smo se imeli fajn ter se zabavali. Ob tako prijetni družbi in prekrasni pokrajini nam niti slabo vreme ni pokvarilo razpoloženja. (Aleksej Cegner)
Bilo je res super, na mraz pa mislim, da smo že vsi pozabili. Hvala za vso organizacijo, ker brez vas tega zagotovo ne bi videli in doživeli. (Andreja Pihler)
Kljub mrazu sem si dobro napolnila baterije na Moravskem. Kreativni odklop v prijetni družbi, vožnja po mehko valujoči pokrajini v iskanju svetlobe in fotomotivov me za nekaj dni odmakne od ponorelega sveta. In vedno se učim, ni prostora za utrujenost, tudi če pade koncentracija (ali fotoaparat) vedno je kdo, ki pomaga in reši tehnične težave. Hvala za doživetje, organizatorji in sopotniki. (Jasna Božič)
Misel, ki se mi utrne je; »Kako imamo radi fotografijo, da kljub mrazu vetru in res težkih razmerah, to preprosto odmislimo in samo uživamo.« Hvala ekipa Digitalne Kamere in cela druščina Moravske. (Joško Šimic)