Divji konji Livna, Ramsko jezero, Mlinčići, Jajce,…
CENA:
479€
Vključeno VSE,
prevoz z udobnim kombijem, 2x nastanitev v hotelu 5*, TT taksa, 2x domači zajtrk, 2x domača večerja, ob večerji brezplačni domači sokovi in lokalno pivo, 2x fotosafari s terenskimi vozili in fotografiranje divjih konj na planini Krug (sončno vzhod in zahod), fotografiranje zvezd pod strokovnim vodstvom,…
Doplačila:
vstop v etnološki muzej na polotoku Ščit, spominki in darila domačim 🙂
Datum:
Sobota, 16. – ponedeljek, 18. maj 2026
Divji konji ob sončnem vzhodu in zahodu, najlepše in najbolj fotogenično jezero v Bosni – Ramsko jezero, popolnoma nov in modern hotelski kompleks na planini Cincar z ogrevanim bazenom, savno, domača hrana za zajtrk in večerjo,… vse to in še več boste doživeli na foto izletu, ki ga bomo organizirali v maju 2026, natančneje od sobote 16. do ponedeljka 18. maja 2026.
Ogromne črede divjih konj se že več kot pol stoletja svobodno gibljejo na planoti Krug nad Livnim, filmski prizor, ki nikogar ne pusti ravnodušnega.
Danes jih je že preko 1200 in so postali zaščitni znak Livna. Prvotno sicer to niso bili divji konji, v začetku 70 let prejšnjega stoletja so jih domačini, ko je prišla mehanizacija v vasi, spustili na planoto. Tu pa so, kljub težkim razmeram preživeli in se prilagodili življenju na prostem.
In zaradi svoje ponosne drže, vzdržljivosti in odpornosti so do danes postali simbol osebnostne rasti ter zdravih in pristnih osebnih odnosov, katere lahko začutimo na vsakem koraku med domačini v mestu Livno in okoliških vaseh.
Ko smo na planini, ko se nam konji približajo čutimo njihovo mogočno pojavnost, moč, samozavest in svobodo. Konji so izredno intuitivni in zaradi te lastnosti so jih že v preteklosti povezovali z duhovno rastjo ter samozavestjo. Ob jutranji in večerni svetlobi, ko trdno stojijo na tleh, se ponosno šopirijo v vsej svoji lepoti so čudoviti foto modeli in zato nam kadrov tam gori kar ne zmanjka. In ravno zaradi tega se tako radi vračamo tja, med prijazne domačine in predvsem med konje, ki nas učijo, da je tudi v nas moč spremeniti vse, za kar se zavzamemo. Kljub temu, da so ti konji danes res divji, brez gospodarja, svobodni na planoti, se nam, ko se jim približamo ne odmaknejo, saj odnos konj- človek temelji na zaupanju in odgovornosti. S tem nas le opozarjajo, na kaj smo ljudje pozabili v prehitrem tempu življenja. Učijo nas, kako pomembno je zaupanje in dejstva, da smo vsi med seboj povezani in skupaj odgovorni za odnose, ki jih imamo med seboj.
Vsaka čreda ima svojega vodjo, ki ni le najmočnejši in najpostavnejši žrebec, je tudi njihov duhovni vodja, odličen vzor in zaradi tega mu vsi ostali brezpogojno sledijo.
Ker pa je maj, ko bomo mi spet na planoti še čas paritve, ko mladi žrebci želijo prevzeti vodilno vlogo v čredah bomo zagotovo imeli možnost fotografirati tudi kar nekaj borb za prevlado.
Mesto Livno je sicer poznano predvsem po siru, katerega originalna receptura sega še v avstro-ogrske čase. Gre za odličen trdi sir, značilnega močnega aromatičnega okusa, ki ga proizvajajo iz 80-odstotnega kravjega in 20-odstotnega ovčjega mleka. Livanjski sir, ki močno spominja na italijanski parmezan.
Do sitega se ga boste lahko najedli med odličnim domačim zajtrkom, ki nam ga bodo pripravili v popolnoma novem resortu na planini Cincar skritim med mogočnimi borovci a kljub temu s čudovitimi pogledi na Buško jezero.
Resort je nastal po idejni zasnovi lokalnega fotografa, danes lastnika turistične agencije, ki nam bo organizirala dva fotosafarija na planoto Krug, ob sončnem vzhodu in zahodu bomo tam. In če kdo, potem oni poznajo vsak skrit kotiček, vsak kamen na planoti. Točno poznajo gibanje konj, zato vedno, ko smo z njimi nastane vrsta odličnih posnetkov.
- Dan – sobota
Tudi tokrat se bomo na pot odpravili v soboto zgodaj zjutraj, le da se ne bomo zaustavljali ne Tulovih gredah prav tako ne na Biokovu, v Livno se bomo peljali po najbližji poti (seveda s krajšimi postanki za kavice in zajtrk) da se bomo lahko čim prej namestili v pravljičnem resortu. Prvi dan, po krajšem počitku bo namenjen fotografiranju lepot Ramskega in Buškega jezera.
- _cuva
Ramsko jezero je nekaj tako posebnega, da bi o njem skoraj pisal kot o neizmerni naravni lepoti . Pa ne bi bilo prav. Kajti jezero je umetno, nastalo z zajezitvijo reke Rame leta 1968. Nepredstavljiva odločitev, ki bi jo dandanašnji bržkone ustavila kakšna civilna iniciativa, a tisto takrat so bili pač drugi časi… S tem posegom so poplavili več kot 15 kvadratnih kilometrov veliko območje. Pod vodo se je znašlo 20 naselij z več kot 1100 objekti, že na samem začetku je bilo izseljenih več kot 1700 ljudi, a ker se je izseljevanje še nadaljevalo, je končna številka narasla na skoraj 3000.
Zanj je značilno, da nivo vode precej niha. Največja globina je sicer okoli 95 metrov, a se lahko odvisno od letnega časa in temperatur spreminja tudi za več kot 50 metrov. V času velike suše leta 2011 je nivo vode upadlo na najnižjo raven po svojem nastanku in takrat je bilo na dnu jezera videti ostanke objektov, džamije, pokopališča… Na spletu je mogoče najti kar nekaj fotografij od takrat. Moram priznati, da se mi vedno, ko sedim na najlepši razgledni točki in občudujem jezero prikradejo v misli kar malo srhljive podobe vasi ki so ostale pod vodo.
Za velik del svoje slikovitosti se ima Ramsko jezero zahvaliti številnim malim otokom in polotokom, ki razčlenjujejo njegovo obalo. Najbolj znan je polotok Šćit, na katerem se nahaja frančiškanski samostan, poleg njega pa izjemno lepo urejen etnografski muzej. Prvi dan obiščemo tudi tega.
Pred povratkom na planino Cincar kjer bomo nastanjeni se ustavimo še ob Buškem jezeru, natančneje na hribu nad jezerom od koder je čudovit pogled na Duvanjsko polje in izvir »Vrilo« od koder se napaja to največje akumulacijsko jezero v Evropi. Tik kreden prečkamo vodo ki napaja jezero se ustavimo še ob starem mostu, čudoviti lokaciji za fotografiranje sončnega zahoda.
Večer na planini bo prav tako poseben, Aleksej je namreč izbral datume, ko ne bo lune in tisti, ki boste imeli še kaj moči boste lahko po večerji šli fotografirat zvezde in rimsko cesto. Na področju planine Cincar namreč ni nobenega svetlobnega onesnaženja, zato bodo zvezde še posebej vidne.
- Dan – nedelja
Dan namenjen konjem, tako zjutraj kot zvečer!
Po zgodnjem vstajanju se odpravimo do zbornega mesta ker nas pričakajo prijatelji iz lokalne agencije in njihov lastnik fotograf. Namestimo se v terenska vozila, ki so prav tako nekaj posebnega. Nekatera so že »krepko« polnoletna a izredno lepo vzdrževana, tako da nas bodo varno pripeljala na planoto. Tu pa se začne pravljica. Črede konj ob sončnem vzhodu, v protisvetlobi, pogledi ki se jih nikoli ne naveličano. Na planoti ostanemo tako dolgo da bomo imeli vsi res vrhunske posnetke, nato pa se odpravimo nazaj, v naš raj na planino Cincar na pravi kraljevi zajtrk in počitek ob bazenu, safvni in ob kozarčku domačega piva. Tudi tega varijo sami domačini. Tisti, ki bodo želeli se bodo opoldan odpravili še na vrh planine Cincar od koder je prav tako čudovit pogled na Busko jezero ter Biokovo v ozadju, ostali pa bodo nabirali moči za večerni fotosafari ponovno na planoti Krug. Tja se odpravimo v poznih popoldanskih urah, da ujamemo zahod sonca in konje že na planoti. Po povratku pa nas čaka domača večerja, kozarček dobrega domačega piva in pogovori o fotografiji. Ko bo noč dovolj temna pa spet loviti zvezde, utrinke in rimsko cesto.
- _cuva
- Dan, ponedeljek
Odhod, a me prezgodaj. Najprej spet domač zajtrk, potem pa se počasi odpravimo proti Livnu. Tu naredimo postanek in se odpravimo na domačo tržnico, se sprehodimo po starem delu mesta nakupimo nekaj spominkov in nadaljujemo pot proti Mlinčićem, stari skupini srednjeveških mlinov na Plivskem jezeru pred mesom Jajce. Danes jih stoji še devetnajst, zgodovinarji predvidevajo, da jih je prvotno bilo 33, njihova izgradnja pa naj bi segala vse do Srednega veka. Prva pisna omemba mlinov sega v leto 1562 iz starih zapisov pa je razbrati, da jih je takrat, v času Otomanskega cesarstva, na slapovih bilo zgrajeno 24, v 17. stoletju naj bi bilo po nekaterih zapisih na Plivskem jezeru kar 26 delujočih mlinov, v katere so svoje zrnje prinašali na mletje okoliški prebivalci.
Nadvse zanimiva je sama postavitev mlinov, ki je v neverjetnem skladu z naravnim terenom in so že od začetka edinstvena veduta Plivskega jezera. Mlini so bili v lastništvu premožnejših posestnikov, ki so mline dajali v najem in koriščenje okoliškemu prebivalstvu. Davek na koriščenje so uporabniki plačevali v pridelani robi in je znašal 10% od skupno proizvedene moke. Vsaka družina je imela na razpolago točno določen dan v tednu, ko je mline lahko koristila, omenjeni razpored pa se je strogo spoštoval. Odprta vrata so nakazovala, da so v mlinu prisotni mlinarji, zaprta pa, da mlin trenutno ne obratuje.
Mlini so v celoti leseni, narejeni iz hrastovega lesa, sestavljen pa iz več delov (pogonsko kolo, pogonska os, korito, mlinski kamen, kašča …). Mlinarji so vodo do njih uravnavali s posebnimi zapornicami na jezeru. Vodo so skozi korito privedli do pogonskega kolesa, ki je poganjalo pogonsko os za mlinski kamen. S posebnim vzvodom za dvig mlinskega kamna, so regulirali in po želji nastavljali kakovost mletja oz. finost moke.
Neprecenljiva zgodovinska in etnološka vrednost nadvse zanimivih mlinov dejansko predstavlja ogledalo bosanske tradicije in temelj za ohranjanje nekdanjega načina življenja na tem področju, zato so leta 2005 pričeli z njihovo obnovo. Leta 2009 so mlini na Plivskem jezeru bili proglašeni za kulturni spomenik Bosne in Hercegovine posebnega pomena in so eden od ključnih elementov v razvoju turizma na širšem področju mesta Jajce.
Zaradi njihove fotogeničnosti skoraj vedno tu srečamo fotografe iz vsega sveta, ki skušajo vsak na svoj način ovekovečiti to zanimivost.
Pred nadaljevanjem poti proti domu se ustavimo se na najbolj poznani razgledni točki ter naredimo »obvezno« fotografijo slapov na sotočju teke Plive in Vrbasa pri Jajcu. Nato pa proti domu. Takoj po prestopu Bosansko – Hrvaške meje naredimo še en krajši postanek. Jasenovac! Fotogenična kamnita roža, ki se dviga proti nebu in nas opominja na norosti in grozote med 2. svetovno vojno. Ničkolikokrat je bila že fotografiranja, ničkolikokrat smo jo že obiskali a še vedno nekateri iščemo posnetek s katerim bi najbolj nazorno pokazali bolečino ljudi, ki so takrat trpeli v tem taborišču.
Povratek je predviden v večernih urah, ravno dovolj zgodaj, da se boste lahko vsi, ki imate naslednji dan službo dovolj spočili.
Cena 3-dnevnega foto potepa 375€
za hitre prijave do 15. septembra je cena 355€
V ceno je vključeno:
Prevoz z udobnim kombijem, 2x nastanitev v hotelu 3*, TT taksa, 1x zajtrk v mestu, 1x zajtrk na planini, vstop v nacionalni park Biokovo, fotosafari s terenskimi vozili in fotografiranje divjih konj na planini Krug
Doplačila:
Večerja v domači lokalni restavraciji Ivina Arka, vstop v etnološki muzej (po želji), ostale individualne vstopnine
Za podrobnejše informacije ali prijave nam pišite na izleti@digitalnakamera.si ali nas pokličite na tel. 040 413 099.
PRIJAVNICA NA FOTO IZLET “DIVJI KONJI NAD LIVNIM – foto izlet kot ga še ni bilo”!!!






































































