ROMUNIJA – TRANSILVANIJA

1. – 5. maj 2024

Cena: 585 €

(Za naročnike revije Digitalna Kamera, ki niso prejeli vseh revij pred prenehanjem izhajanja, popust v višini enoletne naročnine 35€)

Opombe za začetek: V Romuniji vstopimo v drug časovni pas, +1 ura! Romunska valuta je LEI, 1 eur = cca. 5 lei, menjavo pa naredimo za mejo ali v Sibiu, saj se pri nas Lei težko dobi.

Namestitev: 4 nočitve z zajtrkom v Sibiu

PROGRAM

Romunija je velika in slikovita, polna nasprotujočih si popotnih slik, ujeta nekje med 19. stoletje in sodobnost. Na našem petdnevnem potepu raziščemo le en del te prostrane države, del ki ga je zaznamoval znameniti grof Drakula, Transilvanijo. Na vsakem kotičku so dobro poskrbeli, da s pomočjo tega znamenitega Stockerjevega imena, za katerim se sicer skriva Vlad Tepeš, vsebinsko popestrijo svojo bogato kulturno dediščino. In te zares ni malo, pa še zelo dobro se zavedajo njene vrednosti in skrbijo zanjo. Pet dni smo razdelili v pet različnih popotnih slik. Glede na trenutne vremenske razmere si jih privoščimo v poljubnem vrstnem redu, saj imamo vse dni naš začasni dom na isti lokaciji, v sproščenem Sibiu.

V teh petih dneh Transilvanijo raziščemo od spodaj navzgor in po dolgem ter počez. Dobesedno. Spustimo se v globine podzemlja in dvignemo se na dvatisočake, prečešemo podeželje, majhne utrjene cerkvice in tradicionalne vasice, kjer življenjski utrip še spominja na prejšnje tisočletje, med potjo pa “lovimo” tradicionalne pastirje, ki svoje črede ovac kot kosilnice poganjajo po nežno gričevnati pokrajini. Na poti najdemo še odlične geološke poslastice, doživimo sproščeni utrip Transilvanskih mest in se za konec posvetimo pravljičnemu gradu grofa Drakule. Popotne slike so tako pestre, da pridemo domov vedno polni vtisov in jih skupaj s fotografijami še lep čas premlevamo in zlagamo v zaključeno doživetje. Pa saj tako veste – nobeno potovanja se ne konča, ko prideš domov. Če je dobro in doživeto, postane del tebe in se pravzaprav nikoli ne konča.

Transilvanija bo zanimala popotnike in fotografe različnih žanrov, saj je motivika zares pestra. Od podzemlja do vršacov, od mesta do pokrajine, od tradicije do sodobnosti. V foto torbi pride prav čisto vse v razponu od širokega kota do teleobjektiva, vmes pa še kakšen dober portretni objektiv. Tudi stativ ne bo odveč, predvsem pa dobra volja in nabrušeno oko. Pa brez skrbi, tudi če ste vajeni fotografirati samo s telefonom ali enim samim objektivom, boste imeli kaj početi.

Predstavljamo vam pet popotnih slik Transilvanije, kot rečeno si jih privoščimo v poljubnem vrstnem redu.

1. SPROŠČEN MESTNI UTRIP TER SKOK V PRETEKLOST

Nočna vožnja nas v Transilvanijo pripelje ob jutranji zori. Če imamo srečo z razmerami, nas sončni vzhod pričaka za kuliso velike elektrarne, na poti pa že dobivamo prve vtise o pokrajini. Za dobro jutro v Sibiu poiščemo kavo in zajtrk, v hotelu odložimo kovčke in se odpravimo na prvo raziskovanje v velik etnološki park pod imenom Astra Museum. Vsako leto je dopolnjen z še kakšno novo stavbo iz bogate kulturne dediščine celotne Romunije in raziskovanje le te se zdi, kot da se dejansko sprehajamo skozi čas. Mini vasice so žive, v cerkvi je duhovnik, v ogradah so ovce in konji, pri mlinih na veter gospodujejo gosi, srečamo konjsko vprego, še posebej zabavno pa je, če se kdo nič hudega sluteč nasloni na tradicionalno modro fasado.

Pokukamo še v bližnjo vas Rasinari, ki je naš prvi stik z dejanskim življenjem v Romuniji. Presenetljivo, ne razlikuje se dosti od tistega v etno parku, a se spretno prepleta z vsem tem, česar smo vajeni kot “sodobni Evropejci”. Ta zanimiva nasprotja, ki mehkobno sobivajo, nas spremljajo vse dni foto potepa.

Sibiu je teh pet dni naše domače mesto. Na ogromnem trgu, polnem življenja, si najprej privoščimo kakšno skupno okrepčilo, nato pa raziščemo njegove ulice, stolpe in mestni utrip. Presenetljivo sproščen in umirjen vrvež je, prav posebna mestna nirvana ga preveva. Sibiu je, tako kot vsa mesta v Transilvaniji, zelo lepo zgodovinsko ohranjen in popotnik ima kaj raziskovati. Kakšen samosvoj foto firbec pa bo imel obilo dela z lovljenjem uličnega življenja ali portretov.

Smo že omenili kulinariko? Nismo. Romuni vedo, kako se dobro je in v njihovih tradicionalnih pivnicah, ko si zvečer že pošteno zaslužimo večerjo, ob prijetnem vzdušju in dobri kulinariki ter vinski kapljici počasi zaključimo prvi dan.

2. GORSKA SLIKA – SKOK NA KARPATE

Pravijo, da je cesta z imenom Transfagarasan najbolj fotogenična cesta v Evropi. S svojimi neštetimi serpentinami se ležerno vije pod vrh prelaza na dvatisoč višinskih metrih. Romunijo obiščemo spomladi ali jeseni, in vsakič je visokogorska slika popolnoma drugačna. Maja je čas ko bo morda cesta že odprta, če ne se bomo na vrh podali z gondolo. Razgled s prelaza je čudovit, daleč naokoli. Morda na vrhu vstopimo v čudovito zimsko pravljico. Planinski dom, zasneženo jezero, belina snega, ledeni hotel in umetelno iz ledu izdelana cerkvica, uhojene sprehajalne poti, smučarji in pogled na okoliške vršace – kot da smo zamenjali planet. Če snega ne bo več, pa se bomo po Transfagarasanu povzpeli kar s kombiji. Z vrha prelaza se odlično vidi serpentinasta cesta, po kateri smo se vzpeli, na vrhu pa nas bo pozdravilo jezerce ter v skale vpeti zeleni travniki polni ovac, med njimi pa se sprehajajo njihovi čuvaji, veliki ovčarski psi in značilno oblečeni pastirji. Skozi gorski predor pokukamo tudi na drugo stran prelaza, ki ponuja popolnoma drugačno pokrajinsko sliko. V sončnem dnevu nas je zares težko dobiti nazaj v dolino.

Na povratku se morda ustavimo v nenavadnem pravljičnem hotelu v vasici Porumbacu de Sus. S svojo arhitekturo in lokacijo sredi narave navdušuje vse povprek. Obiščemo pa lahko tudi zanimive ostanke cistercijanskega samostana v vasi Carta. Delno porušeni zidovi, obrambni stolp in razgaljeno okroglo okno ponujajo zelo zanimiv arhitekturno zgodovinski ambient.

Dan zaključimo ob dobri hrani na poti v Sibiu.

3. PODEŽELSKA SLIKA

V tem dnevu pridelamo največjo kilometrino, saj naredimo velik krog po podeželju. Zajtrk je zgodaj in na pot se podamo čim bolj urno. Za začetek nas ob poti pozdravijo zanimive krogelne strukture, ki so plod geoloških okoliščin. Podajamo se skozi rahlo gričevnato pokrajino, posejano s pašniki in številnimi čredami ovac, mi pa običajno poiščemo kakšnega posebno fotogeničnega pastirja. Vasice so nanizane ob cesti, hiše pa s svojimi pisanimi pročelji in ogromnimi dvoriščnimi durmi sporočajo, da se na notranjih dvoriščih dogaja marsikaj, skritega firbcem. Na ulici je včasih prav živahno in če imamo srečo, naletimo na obilico zanimivih prizorov vaškega življenja, ki nas popolnoma okupira. Ne moremo se načuditi številnim električnim žicam, ki se prepletajo nad ulicami. Ustavljamo se v vasicah Alma Vii, Biertan in Viscri, ki so vse zaznamovane z zanimivimi, zelo lepo ohranjenimi utrjenimi cerkvami, ki ima vsaka svoje arhitekturne posebnosti. Preseneti nas dejstvo, da se zlahka sporazumevamo v nemščini, ki ima tukaj svojo zgodovinsko podlago, z vaškimi domačini in angleščino pa ne boste prišli prav daleč. Sredi dneva obiščemo Sighisoaro, ki je sicer priljubljen turistični cilj s krasnim gradom in ohranjenim obzidanim mestnim jedrom, ki ga tudi Unesco uvršča na svoj seznam svetovne dediščine. Morda pokukamo v najstarejšo in svetovno znano pivnico pri Teu in preizkusimo njihova žganja.

4. PODZEMLJE IN GEOLOGIJA

Po zajtrku odpotujemo v podzemlje. Romuni znajo svoje opuščene rudnike spremeniti v družbeno funkcionalna središča, marsikje imajo dvorane in športne objekte, mi pa raziščemo impresivno globok rudnik soli Salina Turda. Mikroklima v rudniku je nekaj posebnega in blagodejnega, pričakajo pa nas prizori kot iz drugega planeta. Pustite se presenetiti, kako je videti veslanje na jezeru ali vožnja z vrtiljakom v podzemlju. Rudnik je bil izkoriščan že v Antiki, za obiskovalce pa so ga odprli leta 2010. V njem je stalna temperatura 12 stopinj.

Ko se vrnemo iz podzemlja, se za trenutke pomudimo v pokrajini, ki močno spominja na Toskanska polja, nato pa se po drugi cesti vračamo proti Sibu. Ustavimo se v vasi Rimetea, ohranjena je popolnoma takšna, kot je bila v 19. Stoletju, s svojo specifično arhitekturo belih hiš z zelenimi okni. Skozi apnenčasto gorsko sotesko se spustimo v pokrajino iz peščenjaka in v toplini pozno popoldanskih sončnih žarkov raziščemo mavrične odtenke geologije v zaščitenem območju narave Rapa Rosie. Bolj avanturistični si lahko privoščijo krožno pešpot okoli tega geološkega čudesa, ki ga je v nenavadne pravljične oblike oblikovala erozija.

In ko je večer, je čas za kaj okusnega v kateri od tradicionalnih restavracij v Sibiu.

5. PRAVLJIČNI GRADOVI IN DRAKULA

Zadnji dan posvetimo paradnemu konju Transilvanije, gradu v Hunedoari. Korvinov grad zgodovinsko gledano sicer ni bil doma grofa Drakule, ampak v Transilvaniji se je potrebno navaditi, da z njegovim imenom obarvajo praktično vsako utrjeno graščino ali cerkev, pa še kakšne ostanke na nenavadnih lokacijah. Grad v Hunedoari je res impresiven že ob prvem pogledu in ob dostopu čez most. Vzamemo si dovolj časa, da fotografsko raziščemo njegove dvorane, prehode, arkade, zanimive svetlobne ambiente in muzejsko zbirko.

Na poti proti domu naredimo še kakšen postanek, ki pa je odvisen od tega, kako se nam že mudi nazaj. Vožnja domov je dolga, iz Sibiu je približno 1000km. Lahko se ustavimo še pri kakšni zanimivi razvalini kot je npr. cerkev v kraju Densus ali pa precej na hitro pokukamo v Temišvar.

Foto izleti Digitalne kamere so intenzivni in sproščeni potepi, pri katerih dajemo prednost fotografskemu firbcu in raziskovanju, se spontano ustavljamo ob poti in kdaj avanturistično zavijemo izven ustaljenih poti. Na fotografskih lokacijah si vzamemo čas za dobro fotografijo. Dan zares dodobra izkoristimo, zato ne bo odveč, če omenimo, da je na potepih vedno vključen zajtrk in organizirana skupna večerja, vmes pa poskrbimo, da se ustavimo v kakšnem mestu, kjer si vsak poljubno organizira čas – morda za kavico, za obrok ali za fotografiranje. Posebnega časa pa kosilu ne namenjamo. Na potovanjih smo prav tako na razpolago za fotografske nasvete, zato naj vam ne bo nerodno tudi kaj povprašati.